Revija Tabor 2018/7
Poletje v taborniški družbi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 / ASTRONOMIJA Besedilo in fotografije: Primož Kolman
Proti središču galakcije
Zvezdnato nebo
Naše Sonce je le ena izmed mnogih zvezd, ki tvo-
rijo galaksijo. Nahaja se nekje na robu enega izmed
krakov galaksije. Vse zvezde, ki jih vidimo na nebu,
so le Soncu najbližje sosednje zvezde, druge, bolj
oddaljene, pa navidezno tvorijo lesketajoči se pas,
ki se poleti vije čez nočno nebo.
Naša galaksija je tako dobila ime Mlečna ali Rim-
ska cesta. Središče Rimske ceste se nahaja približno
v smeri ozvezdja Strelca, to ozvezdje je ponoči na nebu
prav v poletnem času. Strelec je južno zoodiakalno
ozvezdje, zato ga s severne poloble vidimo zelo nizko
na nebu v smeri juga, od koder se dviga Rimska cesta
preko Orla skoraj preko zenita proti severu. V okolici
Strelca je Rimska cesta najbolj gosta in svetla, razen
na mestih, kjer jo zastirajo kozmični oblaki medzvez-
dnega prahu. Ta predel zvezdnega neba je prav zato Predel Rimske ceste za zvezdami Strelca skriva mnogo zanimi-
zelo gosto posejan tudi z raznimi zvezdnimi kopicami vih deep-sky objektov. Tu najdemo zvezdne kopice in meglice
in meglicami, ki jih lahko opazujemo že skozi lovski raznoraznih kontrastov in oblik. Na sliki so označeni predeli, ki jih
daljnogled, še bolje teleskop. Priporočljivo je, da najdemo povečane na ostalih fotografijah.
izberemo takšno mesto opazovanja, kjer ni luči, saj
le-te močno vplivajo na kvaliteto naših opazovanj.
Prav tako za opazovanje tako imenovanih deep-sky
objektov izberemo noči brez lune oziroma okoli mlaja.
Na severozahodnem delu Strelca je ena najlepših in
najsvetlejših meglic našega neba, imenovana Laguna,
s kataloško oznako M8, nad njo je barvita rdeče-mo-
dra Trifid s kataloško oznako M20. V severnem delu
Strelca je ena najlepših in najsvetlejših kroglastih
zvezdnih kopic M22, še malo severneje, čisto znotraj
Rimske ceste, sta še dve čudoviti meglici Orlova (M16)
in Omega (M17). Na jugozahodnem delu Strelca in
Rimske ceste, le malo nad obzorjem, sta še dve zvezdni
kopici: Metulj (M6) in Ptolomej (M7).
Kako fotografirati ozvezdja?
Naštete objekte lahko tudi fotografiramo. Za zače-
tek izberemo širokokotni objektiv (goriščna razdalja
do 85 mm), da ujamemo ozvezdje Strelca. Pri tem
je obvezna uporaba stativa, saj mora biti fotoaparat
čvrsto pritrjen in stati pri miru. Aparat mora biti
nastavljen na neskončno in obrnjen v pravo smer.
Zaslonko čim bolj odpremo (na primer 2.0), ISO pa Naša galaksija Rimska cesta, kot jo vidimo v poletnih večerih obrn-
naj bo vsaj 1600, tako da osvetlitev ne bo daljša od jeni proti jugu. Na sliki je predel Rimske ceste za zvezdami Strelca
10 do 15 sekund, saj je sicer že viden zvezdni premik. (spodaj) in Orla (zgoraj).
ASTRONOMIJA / raziskovanje 23
Svetlost po potrebi potem spreminjajte z nastavitvami
ISO. Bolj zahtevno je slikanje z večjim zoomom, kjer
je še prej viden zvezdni premik. Poleg tega za večji
zoom potrebujete večji ISO. Nekaj testnih fotografij
ne bo odveč, da najdemo pravo osvetljitev. Če ste
vešči dela z računalnikom, lahko združite več nekaj
sekundnih posnetkov v enega in tako brez uporabe
sledilnega mehanizma pridobite na kvaliteti posnetka.
Popolni lunin mrk 27. 7. 2018
27. julija bomo zvečer lahko opazovali popolni
lunin mrk. Lunin mrk lahko nastopi le ob polni
luni (ščipu), ko luna, ki kroži okoli Zemlje, vstopi
v Zemljino senco ter zato potemni. Pravzaprav luna
nikoli popolnoma ne izgine, temveč sveti v temni
Meglici Laguna (M8) v sredini in kontrastna rdeče-modra Trifid rjavordeči barvi. Ta barva je posledica lomljenja
(M20) desno zgoraj. Na sliki je še nekaj drugih, manj izrazitih
sončnih žarkov skozi gosto Zemljino atmosfero,
deep-sky objektov.
podobno kot zarja pri sončnih vzhodih in zahodih.
Tokrat bo luna prečkala Zemljino senco skoraj čez
sredino, zato bo to tudi najdaljši popolni lunin mrk
v tem stoletju. Iz Slovenije prve faze mrka ne bomo
videli, saj se mrk začne že ob 19:15 po našem času,
medtem ko luna vzide šele okoli 20:30. Nizko nad
vzhodnim obzorjem bomo tako lahko opazovali
prehod v popolno zatemnitev. Popolni mrk se prične
ob 21:30, ko bo luna že popolnoma zatemnjena, a bo
že višje na nebu. Sredina mrka in hkrati največja za-
temnitev bo ob 22:21. Popolni mrk bo trajal do 23:13,
ko bo luna začela zapuščati Zemljino senco. Delni
mrk se bo končal ob 00:19.
Meglici Orlova (M16) zgoraj in Omega (M17) spodaj.
Zemlja je osvetljena od Sonca in zato meče senco stran od njega. Če
luna, ki kroži okoli Zemlje, zaide v Zemljino senco, pride do pojava,
ki mu pravimo lunin mrk. Če se luna v celoti "potopi" v Zemljino
senco, govorimo o popolnem luninem mrku. Popolni lunin mrk
Zvezdna kopica Metulj (M6). nastopi za
Vir: Priročnik 27.skavtske
julija zvečer in bo viden
voditelje, str. 34tudi iz Slovenije.
