Revija Gozdovnik 1999 št. 06
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
pričali, da se ji to humorno predstavo vsekakor splača zvenel precej manj obupano kot poprej. »Čisto res?« ogledati, in res so se ji ustnice sem in tja ukrivile v »Ja ... Ampak zadnje številke pa še nisem videl ...« nasmeh, ko je videla, kakšne neverjetne neumnosti »S sabo jo imam! Pridi noter, ti jo pokažem ... Strašno počnejo starejši taborniki, da bi spravili mlajše v krohot. dobri nasveti so spet notri! Ali si bral ...« Nekako sredi programa je Repo začelo rahlo zebsti, zato se je odpravil do svojega šotora po pulover. Pa zaslišal Medtem so se pri ognju valjali od smeha. Nihče ni gledal neutolažljiv jok izpod Smrkljine platnene strehe ... Kako, na uro. Razen Slive, ki je okoli enajstih s kretnjami kaj ni bila punca še pred nekaj trenutki z njimi ob začela opozarjati nastopajoče, da je čas za spanec. ognju?! Stari je pustil Polže na miru, saj jim je zaupal. Vedel je, Ustavil se je pred z zadrgo popolnoma zaprtimi vrati da ne bodo predolgo rogovilili, zato se je posvetil resni šotora in ni vedel, kaj naj reče. »Živjo,« je končno tiho debati s starešino Risom. O Smrklji. Zmenila sta se, da izdavil. jo bo starešina naslednje jutro z avtom odpeljal v Kranj »Živjo,« se je med hlipanjem zaslišalo iz notranjosti. in preveril, kaj se je zgodilo. Morda so njeni domači Potem se je zadrga malo odprla in ven je izgubili list z lokacijo tabora, morda je vmes prišlo kaj previdno pogledalo nekaj pšeničnih las ter drugega. par modrih, ravnokar obrisanih oči. Stari je nato stopil do taborčka svojega voda, »Aja, ti si ...« da bi deklico malo potolažil. A še prej je »A ti je hudo?« je padlo Repi iz ust. Kaj bolj neumnega ni mogel blekniti ... Takoj mu je bilo žal. »Jaaaaaa!« je zajokala Smrklja in se skrila v temo. Kot vkopan je stal pred šotorom in mrzlično razmišljal, kaj mu je storiti. Nato je ves zbegan bleknil še eno relativno bedasto: »Veš, jaz tudi berem Smrkljo. Včasih ...« Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. »Res?« se je nato odzval glas, ki je
naletel na zbegana Pego in Kuglo.
»Repe ni nikjer! Povsod smo ga iskali!«
To je bilo rahlo čudno, saj je bil fant navadno prvi v
svojem šotoru. Kaj se je zgodilo s
»Sta že pogledala pri večnem ognju in pri umivalnikih?« Smrkljo potem, ko jo je
je preveril Stari. Francelj odpeljal s
»Sva. Celo stranišča sem odpiral,« se je posmehnil Kugla taborjenja? Če imate
in se prijel za nos. kakšno idejo, jo
»Vesta kaj, pojdita lepo spat, ga bom že jaz malo kasneje spravite na papir in
poiskal,« je prijazno dejal Stari in s prstom pokazal proti pošljite na Gozdovni-
šotorom. Skomignila sta z rameni in brez besed ubogala. kov naslov.
Iz Smrkljinega domka ni bilo nobenega glasu, dekle je
očitno izginilo v deželo sanj. Vseeno je za hip posvetil v »Pridite, bova prinesla njene stvari,« ga je povabil Stari.
njen šotor. Ter se namuznil. Ko sta ob avtu ostala sama, je Smrklja zelo prijazno
Smrklja je mirno spala naslonjena na Repo, ki je tiho pogledala Repo: »Hvala, ker si mi delal družbo.«
smrčal, sedeč ob šotorski palici, v rokah pa pestoval »Oh, saj ni bilo slabo! Samo ne spomnim se, kdaj sva
odprto revijo. Na tleh je komajda še brlela ročna zaspala ...«
svetilka, ki je bila očitno prižgana že nekaj ur. Vodnik je »Ti si bil prvi!«
ugasnil svetilko, zaspanca pa pustil kar pri miru. Sta bila »Upam, da mi ne bo Stari kaj težil ...«
preveč simpatična, da bi ju budil.
Stari in Francelj sta se vrnila z dvema velikima kovčkoma
Tabor je ob pol sedmih zjutraj prebudilo glasno hupanje. in petimi zaspanimi Polži. Smrklja je objela Preklo,
Med prvimi je na noge skočila Smrklja in zmedla Repo, pomahala ostalim in se takoj usedla v avto.
ki je spal ob njej. »Hvala vam, da ste poskrbeli zanjo! Vem, da je malce
»Prišel je! Prišel je!« ga je stresla. razvajena ...« je Francelj dal roko Staremu in Slivi.
»Kdo?!« je zaspano povlekel Repa, ki mu ni bilo »Ah ... Saj ni bilo hudega!« je odmahnil vodnik.
popolnoma jasno, kje je, niti najmanj pa, o kom teče »Veste, sploh ne bi bilo treba, da bi šla z vami domov
beseda. ...« je dodala Sliva, »Ampak ko smo videli, kako
»Francelj! Moj stric Francelj!« obupano vas čaka, ji te možnosti nismo omenjali.«
Ja, možakar je bil končno tu! Okoli njegovega vozila se je »Ni vsak za k tabornikom,« je odkimal Francelj.
že pojalo nekaj MČ-jev, sam pa se je pogovarjal s Slivo. Sedel je v vozilo, dvakrat pohupal, spodbudil zamišljeno
»Claudia!!! ... Oprosti, mala moja ... Kakšen tepec sem Claudio, da je še enkrat pomahala, nato pa zapeljal v
...« je skušal razlagati, medtem ko ga je Smrklja hrib.
objemala kot odrešenika.
»Kje pa je mami?« KONEC?
Izkazalo se je, da ga je Francelj malo polomil ... Ker je Malus, Ilustracije Pipc
morala Smrkljina mama nepričakovano na obisk k hudo
bolni prijateljici, in to kar takoj po hčerkinem odhodu,
naj bi po Claudio odšel kar sam. Ko je dan kasneje prišel
v stanovanje Plastičnikovih, da bi zalil rože, je prisluhnil
Smrkljinemu sporočilu na telefonski tajnici. Ker je bilo
na posnetku jasno rečeno »pridite pome čez tri dni«, je
tako tudi storil. Spregledal pa je dejstvo, da je Claudia
pustila sporočilo prejšnji dan in da »čez tri dni«
dejansko pomeni »čez dva dni« ...
A kar je bilo, je bilo. Francelj je bil zdaj v taboru, da bi Čeprav si se tako trudila, da bi nekoga osvojila, ni in ni šlo.
kar najhitreje odpeljal Smrkljo. Odpri oči in obdrži glavo pokonci, na eni od prihodnjih
»Si že spakirala?« jo je pobaral. taborniških akcij boš srečala nekoga drugega - in pri njem
»Sem, že včeraj zjutraj!« tvoj trud ne bo zaman.
