Revija Gozdovnik 1999 št. 06
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
marsikaj, ne le preživetja v naravi.
Morda se ti zdi, da poznavanje Literatura: Samo še 5 ur, 38 minut in 42 sekund moram molčati, pa
moderne in klasične umetnosti nima Črtomir Zorec: me bodo končno sprejeli med
veliko skupnega s taborništvom, Taborniški red. prave
vendar to ne drži. Tabornik mora Ljubljana: 1925. tabornike ...
biti splošno razgledan. Zanimati se
mora ne le za naravo (čeprav je ta
pomemben del njegovega življenja),
pač pa tudi za znanost, književnost,
glasbo, šport, dogodke po svetu, pa
še pomagati mora drugim ljudem. Ni
kar tako biti tabornik, in tega se
moramo zavedati vsi. Ne učimo se le
stvari, ki si jih moramo zapomniti,
tako kot v kakšnem suhoparnem
učbeniku, ampak se učimo tudi
živeti. Vzemi si čas in premisli o tem,
česa si se naučil/a pri tabornikih in
česa se še moraš.
Špela
Ilustracija Alenka Lepo kašo si si skuhal, kaj? Zdaj vsaj veš, da se lahko tisto,
kar si načrtoval za nekoga drugega, zgodi tudi tebi. Ne pozabi
Foto Muc tega, ko bodo tvoje zdajšnje težave enkrat mimo!
Naj na tem mestu posebej čestitamo gozdovnikom, ki so mlajših gozdovnikov) in Roda pusti grad iz Šoštanja (v
pokazali največ znanja in spretnosti na letošnjem ekipi starejših gozdovnikov). Vse zmagovalne ekipe so
državnem mnogoboju: dekleta Roda puntarjev iz tudi na naši fotografiji. Pohvaljeni tudi tisti, ki ste se
Tolmina (v kategoriji mlajših gozdovnic) in Roda udeležili mnogoboja, pa ste imeli malo manj sreče.
zelenega žirka iz Žirov (v kategoriji starejših gozdov- Mmmmmmmmmmm.
nic) ter fante II. grupe odredov iz Celja (v kategoriji Foto Črtomir
HOBITU
Kot pravi John R. R. Tolkien, avtor knjige »Hobit ali Tja in »Dobro jutro!« je rekel Bilbo in prišlecu to tudi res
spet nazaj, izdane leta 1986 v Ljubljani pri Mladinski knjigi, zaželel. Sijalo je sonce in trava je bila kar se da zelena. A
so hobiti »ljudstvo majhne rasti, nekako pol tolikšni kot mi in Gandaf ga je premeril izpod dolgih košatih obrvi, ki so
nekaj manjši od bradatih gorskih škratov. Nagnjeni so k mu sršele čez rob širokokrajnega klobuka.
okroglemu trebuščku; oblačijo se v žive barve (zvečine v »Kaj hočeš reči s tem?« je dejal. »Mi želiš dobro jutro,
zeleno in rumeno); čevljev ne nosijo, ker je narava njihovim ali kaniš reči, da je to dobro jutro, pa naj je meni kaj do
stopalom dala usnjate podplate in gosto toplo rjavo dlako, njega ali ne; ali da se to jutro krasno počutiš; ali pa, da
je na tako jutro treba biti dober?«
kakršna jim (za nameček še skodrana) pokriva tudi glavo; na
»Vse to po vrsti,« je odgovoril Bilbo, »in za nameček še,
rokah imajo dolge, spretne rjave prste; njihovi obrazi so
da je to jutro kot nalašč, da si na svežem zraku privoš-
dobrodušni, njihov nasmeh je globok in melodičen (posebno čim pipo tobaka. Če imaš pri sebi pipo, prisedi in si jo
radi se smejijo po kosilu, ki si ga, če je le mogoče, privoščijo natlači z mojim! Kaj bi hitela, pred sabo imava še ves
trikrat dnevno).« Zdaj pa k odlomku o tem, kako je naš hobit dan!« Po teh besedah je Bilbo sedel na stolec zraven
Bilbo Bogataj nekega jutra pred svojim domom »naletel na« vrat, prekrižal noge in puhnil predse lep siv kolobar
Gandalfa. dima, ki se je dvignil v zrak in še vedno sklenjen
odplaval čez Grič.
»Prav čedno!« je rekel Gandalf. »A danes zjutraj ne
utegnem puhati dimnih kolobarjev. Iščem nekoga, ki bi
se mi hotel pridružiti v neki pustolovščivi, katero
pripravljam, pa je od sile težko dobiti kogarkoli.«
»Si kar predstavljam - v teh naših krajih! Mi smo
mirni ljudje in zase tudi rečem, da nimam kaj
početi s pustolovščinami. Brrr, te salamenske
reči so za samo zgago! Še na večerjo
zamudiš zaradi njih! Ne gre mi v glavo,
kaj nekateri vidijo v njih,« je dejal naš
gospod Bogataj, potisnil palec za
naramnice in puhnil predse nov, še
večji kolobar dima. Potem je segel po
svoji jutranji pošti in jo začel brati,
pa se pri tem pretvarjal, ko da se za
starca ne meni več. Prišel je do
prepričanja, da mu stari ni čisto
po duši in da bo najbolje, če se
ga znebi. Toda starec se ni
nikamor ganil. Stal je tam oprt
na svojo palico in brez besede s
pogledom meril hobita,
dokler ni bilo Bilbu to že
odveč in celo preveč.
»Dobro jutro voščim še
naprej!« je nazadnje rekel.
