Revija Tabor 1999/7-8
Premajhni? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
stare, lepe, taborniške...
Hura , čas poletnih
počitnic je pred nami. Verjetno že
kujete načrte za taborjenja, veliko
pa vas je takih, ki boste zavili tudi v
Bohinj in okusili "taborniški izvir
znanja" v Gozdni šoli. Seveda je
pred mnogimi tudi inštruktorska
kariera in vsak inštruktorski "bruc"
Inštruktorski tečaj
se mora za svoj železni pevski
repertoar naučiti inštruktorsko C
V gozdni šoli nekega večera, ko zjutraj se priplazijo iz plaže,
himno. Himna se že mnoga leta se je zbrala grupica Gljudi, vsak v sebi nosi vprašaj.
prenaša iz roda v rod.
bog ve kakšna jim je bila namera,
Ker je dinamična in opisuje
izkazalo se je, da so Cprišli F
Na naj naj inštruktorski teCčaj, (ZAKAJ)
taborniško življenje, se jo lahko F
naučite tudi na taborjenju (ni- na naj naj inštruktorski teCčaj, (ZAKAJ)
F
koli ne veš, kdaj v prihodnosti ti refren: na naj naj inštruktorski te Gčaj, (ZAKAJ)
F C
bo še prišla prav). Pri tem pa Na naj naj inštruktorski te čaj, zakaj, zakaj, zakaj?
F
vam bo prav gotovo priskočil na na naj naj inštruktorski teCčaj,
F
pomoč kakšen načelnik, ki je na naj naj inštruktorski teGčaj, Zato, ker mladi smo in lepi (LEPI)
svoje pevske sposobnosti v Bohi- in radi imamo vse ljudi,
nju že razvil. Takoj pričeli so s torturo, za resnico nismo slepi, (SLEPI)
kar naenkrat noben´ga časa ni, spoznavati svet se nam mudi.
Velike tiskane besede v čez dan nihče ne ve za uro,
F
oklepaju se ponovijo še bolj ponoči nobeden ne zaspi. Narava nam je domovina C
F
glasno. platnena streha nam je Cdom,
F
refren... v njem srečna naša je druCžina,
F
spet drugo leto prišel Gbom!”
Ko zrele misli vsak pokaže
in z bivaka pridejo nazaj, refren...
2828
Supot in Dragonja Pugy
zadnji koščki naravnih lepot Slovenije
V poletnih mesecih se velikokrat
odpravimo v Primorje in urice izkoristimo za poležavanje
na plaži in namakanje v morju. Za tiste, ki želijo oddih v
teh krajih preživeti odmaknjeni od vrveža na obali, pa je
ogled bližnjega porečja reke Dragonje prav primeren.
V zgornjem toku se v Dragonjo stekajo različni
potoki, skupaj pa tvorijo paleto zanimivih narav-
nih pojavov. V preteklosti je namreč ta del prekri-
valo plitvo morje, usedline, ki so nastajale, pa so
bile izmenično laporji in peščenjaki. Potoki so v
mehke plasti napravili svoje struge, pri vrezovanju
pa naleteli tudi na trde plasti apnenčevega pešče-
njaka. Tako so nastale številne naravne kaskade
(stopnice) preko katerih se pretaka voda. V zgor-
njem toku potoka Supot pod Koštabono je zajeda
tolikšna, da voda kot slap pada kakšnih osem me-
trov v globino. Pojavi spadajo v skupino geomor-
narava
foloških nadzemnih vodnih posebnosti, ki jih je v
tem predelu Slovenije zaradi sestave tal kar precej.
V Kopru zavijemo na obvoznico proti obmejnemu prehodu Dragonja. Tik pred
prehodom zavijemo levo in po levi strani spremljamo obmejno reko Dragonjo.
Po približno osmih kilometrih makadamske ceste na levi v hribu opazimo
cerkev Sv. Kozme in Damjana. Na prvem odcepu zavijemo levo in po 300 metrih
pridemo do potoka Supot in njegovega spodnjega slapa (do zgornjega ni
označene poti). Če na odcepu nadaljujemo pot, lahko opazujemo zanimiv del
toka reke Dragonje. Še opozorilo: cesta od Dragonje do vasi Koštabona je
zaradi udora dela ceste za vozila neprevozna. Seveda se na potep lahko odpravi-
2929
mo s kolesom, si ogledamo še sečoveljske soline, zanimivo vasico Koštabona in
se vrnemo preko koprskih gričev.
