Revija Tabor 2000/11
Novo vodstvo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
IZ_PRVE_ROK
IZ_PRVE_ROKEE
Zvezni
Zvezni
Zvezni dogodki
dogodki
dogodki
vezni dogodki Pugy
Priprava na jesenske posvete
Zlet 2002
Pred jesenskimi programskimi posveti na območjih
V začetku oktobra je na Skomarju potekal pripravljalni posvet za
Na valovih domišljije
jesenske programske posvete po območjih. Po lanskoletnih posvetih,
Na bodočem zletnem prostoru v Tolminu so se
ki so po oceni rodov zelo dobro uspeli, je bil tudi letošnji pripravljalni
17. oktobra sestali člani organizacijskega odbora
posvet namenjen pripravi posvetov na območjih. Kljub slabši udeležbi
12. zleta tabornikov Slovenije, ki bo potekal od 2.
so se posveta udeležili predstavniki vseh območij (razen Pomurja).
do 11. avgusta 2002. Po ogledu tabornega prosto-
Posvet je bil zamišljen kot popotovanje skozi simbolni okvir gusarjev.
ra so bili člani odbora zadovoljni, saj prostor ob
Najprej so udeleženci poiskali zaklad. To je na koncu predstavljal
sotočju Tolminke in Soče ponuja dobre pogoje bi-
RutkaNET, ki je tudi sicer zakladnica informacij in obvestil koristnih
vanja in številne možnosti za izvedbo programa
za naše člane in vodje v organizaciji. Sledil je pregled območnih do-
(še posebej atraktivna bo proga preživetja). Sistem
gajanj, ki je v veliki meri predstavil aktivno delo tako območnih struk-
bivanja in prehranjevanja bo podoben prejšnje-
tur, kakor tudi večine rodov. Pri tem pa kot črne pike izstopajo nekate-
mu zletu v Velenju, s to razliko, da si bodo udele-
ri rodovi, ki so bili pred leti zelo aktivni, sedaj pa je delovanje že skoraj
ženci pripravljali samo večerjo in zajtrk. Naselja
zamrlo.
se bodo imenovala po rekah, ki se stekajo v Sočo
V nadaljevanju posveta so člani programske komisije predstavili
(ime naselja osebja) in sicer: Tolminka, Idrijca,
štiri orodja prenovljenega pristopa k programu (RAP): področje oseb-
Bača, Nadiža in Koritnica. Na zletu bodo kot ude-
nega razvoja, simbolni okvir, splošni vzgojni cilji in metode dela po
leženci sodelovali člani ZTS in drugih skavtskih
vejah. Vsa področja so, izhajajoč iz Izjave o vzgoji, logično nadaljeva-
organizacij (letnik 1987 do 1983), starejši pa se
nje dela na področju kakovostnejšega izvajanja programa. Le z jasni-
bodo lahko vključili v eno izmed nalog osebja.
mi cilji delovanja bodo člani v vsakem trenutku lahko vrednotili svoje
Na naslednjem sestanku bo organizacijski od-
rezultate in zaznavali svoj osebni razvoj.
bor pregledal prispele predloge za znak in pesem
V tretjem delu so se člani območnih organizacij ukvarjali z odno-
zleta, pripravil pa bo tudi grobo finančno kon-
som med organizacijo, družbo in mladimi kot ciljno populacijo naše
strukcijo zleta. Organizacijski odbor sestavljajo
organizacije. Skozi študij primera so odkrivali povezave med potreba-
Milko Okorn, Tomaž Strajnar, Andrej Rutar, Rok
mi mladih, programom organizacije, ki odgovarja na te potrebe in lo-
Uršič, Igor Bizjak, Ivo Štajdohar in Mateja Justin.
kalno skupnostjo, ki naj bi ta program nagradila s čim večjo finanč-
no, materialno in drugo podporo. Končna ugotovitev je bila, da mora-
jo rodovi s pomočjo območij bolj aktivno promovirati programe v svo-
jem okolju, temu primerna pa bo tudi podpora lokalne skupnosti.
Zadnji del je bil posvečen programskim projektom Evropa zate,
mednarodnemu programu Award, uvajanju programa pomorskih
skavtov in porečanov ter mednarodnemu taboru Techuana 2001.
V okviru Evrokorakov bosta v naslednjem letu v Sloveniji projekta
Etnostep na Skomarju od 23. do 30. julija 2001 in StepArt v Zakojški
grapi od 30. julija do 6. avgusta 2001 (več si lahko preberete na Rut-
kaNET-u).
20 revija Tabor
IZ_PRVE_ROKE
Posvet komisije za vzgojo
in izobraževanje odraslih
Kako z izobraževanjem doseči čim večji krog log pomočnika načelnika območja za vzgojo kadrov in anali-
vodij? zirali življenjski ciklus mentorja in vodje tečaja. Poleg tega je
Letošnji posvet Komisije za vzgojo in izobraževanje odra- Habo predstavil modularni način izobraževanja kot možnost
slih je potekal v duhu pregleda udeležbe vodij na različnih ob- za bolj učinkovito izobraževanje v ZTS, na koncu pa smo evi-
likah izobraževanja, ki ga v okviru izobraževalne sheme po- dentirali možne kandidate za vodje seminarjev in tečajev v
nuja ZTS. Razlog za temeljito analizo je bilo predvsem dejs- letu 2001.
tvo, da se je v zadnjih letih seminarjev in tečajev udeleževalo Posvet je potekal v Fužinah pri Delnicah, gostitelji, hrvaš-
vedno manj udeležencev in da je bila v letošnjem letu izvede- ki skavti iz Reke, pa so nam predstavili tudi okolico Fužinske-
na samo ena šola za inštruktorje. Pri analizi so sodelovali tudi ga jezera, kjer bo naslednje leto potekala 7. smotra izvidžača
pomočniki načelnikov območij za področje vzgoje in izobra- Hrvaške.
ževanja kadrov, ki so postregli z aktual-
nimi ocenami potreb po izobraževanju v
letu 2001.
Kljub dejstvom, da so vodje dalj časa
na funkciji in da so v rodovih v zadnjih
letih zapolnili potrebe po izobraževanju,
je jasno, da le v redkih primerih kadre
izobražujejo načrtno. Najbolj zaskrblju-
joč je podatek, da kar v četrtini rodov v
zadnjih treh letih niso sodelovali niti na
enem seminarju ali tečaju, ostali rodovi
pa glede na potrebe izobražujejo vsako
leto ali na večletno zaporedje. Zato bo
prav področju osveščanja in priprave
strategije izobraževanja v rodovih ter
predstavitvi izobraževalne sheme posve-
čeno še več pozornosti; predvsem pri ro-
dovih, ki v preteklosti v tem procesu niso
sodelovali. Seveda pa bo treba motivaci-
jo za udeležbo graditi tudi na zadovolje-
vanju potreb po osebni rasti in koristno-
sti taborniškega izobraževanja tudi na
drugih področjih izven organizacije.
Aktualno dogajanje v družbi in or-
ganizaciji je zaznamovalo drugi del pos-
veta. Udeleženci so v okviru Tedna vse-
življenjskega učenja razmišljali o svojih
izobraževalnih potrebah in o tem, kako
izkušnje v organizaciji prenesti tudi v
delo izven nje, oblikovali opis del in na-
november 21

