Revija Tabor 2000/11
Novo vodstvo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Izleti
Izleti
Izleti
Izleti Albatros
Foto: Bizi
Slivnica
Prejšnjič sem vam, dragi bralci, zelo na hitro
predstavil Vremščico, kot enega izmed primor-
sko-notranjskih gričev. Danes pa vam predstav-
ljam Slivnico (1114 m) – goro čarovnic.
Slivnica je del velike notranjske
planote. V smeri zahod - vzhod na seve-
ru zapira Cerkniško polje in jezero v
dolžini 7 km. Široka je 3 km ter sestav-
ljena iz treh delov. Zahodni, najnižji del
se imenuje Gradišče (858 m). Tod so
bili najdeni prazgodovinski ostanki iz
keltskih časov. Osrednji del nosi različ-
na imena. Ponekod v literaturi je poi-
menovan Dolgi vrh (958 m) ali pa pre-
prosto osrednja Slivnica, v atlasu Slove-
nije se imenuje Debeli vrh (958 m), do-
mačini pa ta del imenujejo Štale - poleti
se tod pase živina. Skrajni, vzhodni del
se imenuje V. Slivnica, pravijo pa mu V gozdovih pod Slivnico
tudi Medvednica (1114 m).
V preteklosti so ljudje goro proglasi- ka na jugu, do Nanosa in še dalje na za- Vzpon po markirani poti iz Cerkni-
li za dom čarovnic oziroma coprnic. Le- hodu, kjer obzorje obrobljajo Julijci. ce pričnemo na vzhodnem koncu me-
te naj bi semkaj prihajale s hrvaškega Proti severu vidimo vse do Karavank in sta, za tovarno Brest. Začetek ture je
Kleka in naj bi se zadrževale v coprniški Kamniških Alp, na vzhodu pa se pogled "orientacijsko" morda najtežji, saj se
jami (breznu) tik pod vrhom. O tem po- zaustavi na kočevskih gričih. razmere v urbanem delu kar precej hi-
javu je pisal že Valvasor v svoji Slavi voj- Severna pobočja so strma, pokrita z tro spreminjajo. Je pa naša sreča, da je
vodine Kranjske. In tako je lutka, ki bukovimi gozdovi. Če ne upoštevamo Slivnica precej pogosto obiskan cilj. Ob
predstavlja coprnico na metli še danes, makadamske ceste, ki vodi na vrh Sliv- lepih dnevih je v bližini izhodišča vse
zaščitni znak Slivnice, znane so tudi co- nice in se prične v Cerknici ter reže se- polno avtomobilov. V primeru težav z
prniške figure v času cerkniškega pust- verna pobočja, je možnih dostopov s te lokacijo izhodišča nam prav gotovo
nega karnevala. strani malo. Situacija na južni strani je znajo pomagati domačini.
Vršni del gore, hriba, vzpetine ozi- dosti boljša. Pobočja so zložnejša in Pot se sprva vzpenja zložno preko
roma kakorkoli pač že zadevo imenuje- travnata. Markirana pot vodi iz Cerkni- pobočja, kmalu pa zavije strmo navzgor
mo, je večinoma travnat in zato izredno ce. Možni so tudi dostopi iz vasi Marti- po značilni zaseki v borovem gozdu.
razgleden. Razgled sega vse od Snežni- njak ali pa Grahovo. Slabih tristo metrov više dosežemo vr-
38 revija Tabor
STROKOVNO
šno sleme. Kmalu smo na zahodnem vrhu – Gradišče. Nada-
ljujemo v smeri proti JV, ves čas po bolj ali manj razglednem Izhodišče: Cerknica - tovarna Brest,
plečatem slemenu. dostopno z avtobusom.
Že nekaj minut kasneje smo vrh osrednjega dela Slivnice Časovnica: 1,5 h za vzpon, 1 h za sestop.
oziroma na Štalah. Svet se za nekaj časa izravna in na levi za- Težavnost: lahka označena pot.
gledamo pravo "štalo". Prebijemo se skozi vratca v ogradi, ste- Primernost: za vse in vsakogar, vedno
za se prične dvigovati v svojem zadnjem vzponu. Četrt ure ka- razen kadar je res globok sneg.
sneje prisopihamo do Doma na Slivnici.
Le ta je stalno oskrbovan, a je na žalost zaradi možnosti
Zavetišče: Dom na Slivnici.
dostopa z avtomobilom ali pa zaradi velikega obiska izgubil
Vodniška literatura: vodnik založbe
vtis pravega planinskega doma – bolj spominja na dolinsko Sidarta "Izleti po ljubljanski okolici",
gostilno. V primeru slabega vremena ali kakšne druge »nuj- vodnik "Slovenska planinska pot".
ne« potrebe pa nam bo vseeno prišel prav.
Vrh Slivnice in s tem cilj ture je od doma oddaljen le slab
streljaj.
V izhodišče se lahko vrnemo po isti poti ali pa v srednjem
delu naredimo manjšo varianto, ki se nam lahko dogodi tudi
nenamerno. Namreč v sestopu nas lahko potka, ki se nekje
med Dolgim vrhom in Gradiščem odcepi v levo (preko južnih
pobočij) kaj zlahka popelje s seboj. Brez skrbi, nismo se izgu-
bili, saj se kasneje priključi nazaj k originalni varianti.
Za zaključek naj rečem le še to, da je Slivnica hrib res vre-
den obiska in tako rekoč primeren za vsakogar v vsakem let-
nem času, razen recimo v zares globokem snegu. Le pot pod
noge!
Pogled iz SLivnice na Cerkniško jezero
november 39
