Revija Tabor 2001/2
Enoletna naročnina 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
50
50 let
Petdeset let
let
50 let
Matija
Predhodniki taborniškega gibanja
Vsi vemo, da smo taborniki. Toda pred petdesetimi leti to ni
bilo tako samoumevno. Pred taborniško organizacijo sta na
naših tleh delovali dve – skavstva in gozdovniška. Prva po
vzoru lorda Baden Powella, druga po vzoru Ernesta Thompso-
na Setona. Mnenja, nasledniki katere od teh organizacij smo
taborniki, so različna. Nekateri zagovarjajo skavtsko
tradicijo, drugi gozdovniško, dejstvo pa je, da smo nasledni-
ki obeh.
Ravno zato je vzornika taborniške-
ga gibanja težko izbrati. Po eni strani je
to Ernest Thompson Seton, ki je s svojo
najtesnejšo povezanostjo z naravo in
Indijanci najmočneje vplival na razvoj
gibanja v Ameriki in Evropi. Seton je
leta 1902 ustanovil gozdovniško orga-
nizacijo, najprej v Severni Ameriki, po-
tem pa tudi v številnih evropskih drža-
vah.
Za začetnika skavtskega gibanja
štejemo lorda Baden Powella, ki je pole-
ti leta 1907 priredil poskusni skavtski
tabor. To je bilo sproščeno druženje Po-
wella z dvajsetimi fanti na otočku, kjer
so spali v šotorih in se vsak dan zbirali
ob tabornem ognju.
V Sloveniji so prvič srečali skavte na
katoliškem shodu leta 1913. Dogodek je
povzelo in z lepimi besedami opisalo te-
danje slovensko časopisje. Istega leta je
Hinko Pajer, sicer ustanovitelj gozdov-
niškega gibanja na Slovenskem (1925),
objavil prvi daljši strokovni spis o skav-
tih.
Prof. Pavel Kunaver, prvi župni starešina slovenskih skavtov.
16 revija Tabor
AKTUALNO
Skavti 9. Skavt je vzdržen in ne kadi.
Slovenci bi lahko skavtsko organizacijo, podobno avstrij- 10. Skavt je čist v misli, besedi in dejanju.
ski skavtski organizaciji, ustanovljeni leta 1912, imeli še pred Eden izmed najimenitnejših skavtskih idealov je, da
vojno, če ne bi Pavel Kunaver ocenil skavtske organizacije kot skavt vsak dan stori kakšno dobro delo. Simbolično vezanje
preveč militaristične. Baron Scwartz, takratni deželni predsed- vozlov na ruticah je skavte opominjalo na storitev dobrega
nik, ga je namreč tistega leta povabil k sebi in ga poslal na dela, če pa so ga kak dan pozabili opraviti, so naslednji dan
Dunaj, da bi se seznanil s skavtsko organizacijo in jo po vrni- storili dve dobri deli.
tvi v Ljubljano organiziral na Kranjskem. Tako Slovenci do
prve svetovne vojne nismo imeli skavtske organizacije, vojna
pa je razvoj še prestavila. Gozdovniki
Skavti so na Slovenskem nastali leta 1922 po jugoslovan-
skem vsesokolskem zletu. Na zletu se je skupina ljubljanskih
dijakov klasične gimnazije odločila, da ustanovi svojo lastno
skavtsko organizacijo. Postavili so tabor pod Cekinovim gra-
dom v Tivoliju in pritegnili zanimanje Ljubljančanov. Skav-
tom je sobo za druženje pomagal najti polkovnik Bleiweis v
Belgijski vojašnici, vojska pa jim je podarila deset vojaških šo-
torov.
Leta 1923 se je zgodil prvi skavtski tabor na Slovenskem. V
Kamniški Bistrici je taborilo 30 skavtov in 10 skavtinj. Ta ta-
bor je obiskal tudi Pavel Kunaver, ki je ob stiku s skavti popol- Gozdovniški totem in indijanski tipi.
noma spremenil mnenje o skavtih iz leta 1912, ko je bil na
obisku na Dunaju.
Do začetka druga svetovne vojne se je skavtstvo razmahni-
lo po vsej Sloveniji. V teh letih smo začeli dobivati tudi temelj-
no skavtsko literaturo, saj je leta 1932 izšel prevod Baden Po-
wellove knjige Skavt. Ob začetku vojne so na Primorskem
skavtski odredi pohiteli s samolikvidacijo, kar je omogočilo
vsaj rešitev premoženja. Na Štajerskem je bil položaj mnogo
slabši, saj so nemški okupatorji prepovedali gibanje, premo-
ženje pa zaplenili ali uničili. Bogat arhiv Dravske skavtske žu- Ggozdovniški znak
pe je skavtsko vodstvo zažgalo.
Seveda pa moramo za pravilno predstavitev takratnih
Skavtski ideali in spretnosti razmer poznati tudi razvoj gozdovniške organizacije, katere
Osrednji skavtski ideal so bila dobra dela soljudem, ki so začetnik je bil letalski inženir in konstruktor Hinko Pajer. Ne-
jih skavtom nalagali viteški in skavtski zakoni: katerim kriterijem – predvsem nepolitičnosti in nestrankars-
1. Skavt govori vedno resnico. tvu – slovenski skavti niso ustrezali, zato je Pajer izstopil iz
2. Skavt je poslušen. organizacije, s skavti pa je ohranil dobre odnose. S Setonom
3. Skavt je koristen. se je seznanil med dopisovanjem s češkimi gozdovniki. Drugi
4. Skavt ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu. pomembni mož slovenskega gozdovništva je Črtomir Zorec.
5. Skavt je vljuden in skromen. Pajerja je na predavanje na trgovski šoli v Mariboru povabil
6. Skavt ravna lepo z živalmi in prirodo. celo sin generala Maistra, Borut Maister. Osmega decembra
7. Skavt je delaven in varčen. 1925 so na ustanovnem občnem zboru gozdovniške organi-
8. Skavt je razpoložen in vedno dobre volje. zacije sprejeli pravila na čisto gozdovniški idejni osnovi.
februar 17
