Revija Tabor 2001/3
Kaj pa pomlad? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Gor
Gor in dolin
Gor in dol
Gor in dol
dol A.C.
GOR IN DOL ?!? Vprašali smo se, če zmoremo, če smo
dovolj močni, vzdržni, vztrajni, pogumni za nov
podvig našega PP-voda Efenkova. Vprašali smo se
tudi kdaj, zakaj, kako, kdo s čim. A pustimo zdaj ta
vprašanja in se vrnimo k naslovu.
ni smo vrgli nahrbtnike na tla in odšli v
kočo na topel čajček. Ne morete si mi-
sliti, kako nam je prijal. Ko smo si malo
odpočili smo odšli do naše koče, ki nas
je nestrpno čakala. Snega je bilo polno
in sredi beline se je prikazala koča. Ko
smo se udomačili v naši kočici smo odš-
li na sneg. Ker ga je bilo ogromno, smo
se odločili, da bomo naredili tabor. Po-
stavili smo šotor, naredili ognjišče, po-
stavili trdnjavo, zakurili ogenj. Zelo
smo bili ponosni na ta naš tabor.
Naslednji dan smo zamrmrali
mmmm. Nisem še videla tako lepega
igluja
igluja, kot so ga naredili naši fantje –
GOR IN DOL ?!? To je mišljeno kot lepa. Zelo lepo je bilo, ampak bili smo pravi mojstri – moram jih pohvaliti.
po hribu gor in po hribu dol. Odločili utrujeni. Po treh urah smo vendarle Po končanem igluju se nam je zelo
smo se, da bomo namreč novoletne po- prišli na 1700 metrov visok vrh. Vsi sreč- prileglo toplo kosilo, potem smo malo
čitnice popestrili z našimi idejami –
akcijo (Na …….. 2000).
Vas zanima kam smo šli? Odšli smo
na Smrekovec in tam ostali.
V sredo zjutraj smo vsi veselo poba-
sali nahrbtnike in odšli pustolovščinam
naproti. Dobili smo se v Belih Vodah,
kjer smo pot nadaljevali skupaj. Polni
veselja in energije smo odšli na pot. Po
kar nekaj urah hoje nam je bilo že vse-
ga dovolj. Hodili smo in hodili, a cilja
ni bilo na spregled, cesta se je vlekla in
vlekla, pa vzpenjala in vzpenjala, a vrha
še ni bilo videti. Saj ne, da pot ni bila
6 revija Tabor
AKTUALNO
počili in ponovno odšli ven. Zunaj je bilo vse tako nedolžno,
sama belina, nikjer nobene sledi, nikjer nikogar. Bili smo či-
sto sami.
Vsi veseli smo zdivjali ven in začele so se igre. Kepali smo
se, naredili smo bob stezo, ki pa ni dolgo delovala, saj so si na-
ši fantje preveč odrgnili svoje ritke, ko pa se je stemnilo smo se
začeli igrati skrivalnice. Bili smo že zelo utrujeni in smo se
počasi odpravili v kočo, a tu je nastal prvi resen problem – hi-
ša je zaklenjena, mi pa brez ključa. Kako priti noter? Tolčemo
po vratih, mogoče se odprejo, tolčemo po oknih, tolčemo po
… no, potem pa kar vdremo – in spet smo na toplem. Nasled-
nje jutro je bil čas odhoda, zato smo vse pospravili in odšli
proti domu.
Ti trije dnevi nam bodo ostali v spominu, predvsem pa
tudi po tem, ker je naš Razi bil tako super, da smo se vsi zane-
sli nanj in on tudi na nas.
Konec – a ne skrbite, še se bomo slišali, samo malo potr-
pite!!
PP- vod Efenkova iz RJZ
marec 7
