Revija Tabor 2001/10
Saj ni res
Revija Tabor 2001/4
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1 50 LET april 1
Stran 2
Ob 50-letnici ZTS
Ko se v ZTS oziramo na pot, ki jo je organiza-
cija prehodila v 50 letih, nas lahko prevzame
ponos ob doseženem in spoštovanje do vseh,
ki so jo pomagali graditi.
Taborništvo v slovenskem prostoru no organizacijo skavtskega gibanja svojega razvoja v samostojno,
se ni začelo šele pred 50 leti. Njegove ko- (WOSM). solidarno, odgovorno in angažira-
renine segajo daleč nazaj, v čas med Med starejšimi člani organizacije se no osebo,
obema svetovnima vojnama. Prve večkrat pojavlja vprašanje o "pravi" • pomaga mladim zgraditi vrednost-
skavtske enote so v Sloveniji začele na- identiteti ZTS – ali smo bolj skavti ali ni sistem, ki temelji na duhovnih,
stajati v letu 1921. Samo tri leta pozne- bolj gozdovniki? Vendar je neizpodbitno družbenih in osebnih načelih
je, ko se pojavijo tudi gozdovniki, se za dejstvo, da je današnja organizacija izraženih v skavtski prisegi in
pripadnike obeh organizacij pojavi in zaznamovana z elementi obeh organi- zakonih.
udomači ime tabornik, ki se je ohranilo zacij – skavtske in gozdovniške. To V organizaciji se zavedamo, da je
vse do današnjih dni. Skavtska in goz- dejstvo pa nekateri posamezniki danes potrebno nenehno spremljati razvoj,
dovniška organizacija delujeta vse do težko razumejo in sprejemajo. K sreči se trende v družbi in potrebe mladih v tej
začetka 2. svetovne vojne. Mnogi pred- mladi, katerim je ta organizacija prav- družbi, ter na podlagi ugotovljenega
vojni taborniki so aktivno sodelovali v zaprav namenjena, ne obremenjujejo s pripraviti takšen program, ki bo čim
odporu proti okupatorju. takšnimi vprašanji in preteklostjo. Njim bolj odgovarjal ugotovljenim potrebam
V letu 1950 se je zbrala skupina je pomembnejše, da lahko v taborniški mladih. V ZTS smo zato pripravili nabor
predvojnih skavtov in gozdovnikov z organizaciji uresničujejo svoje interese srednjeročnih usmeritev (do leta 2003).
namenom, obuditi delovanje organiza- in potrebe, ter tako v praksi uresničujejo Še pomembneje pa je, da smo prav v teh
cije. 22.aprila 1951 je bila ustanovna njeno poslanstvo. dneh začeli z delom na obsežnem pro-
skupščina Združenja tabornikov Slove- Poslanstvo taborniške organizacije jektu z naslovom "Predvidevanje scena-
nije. Organizacija od takrat dalje nepre- je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo rijev". S tem projektom želimo vzposta-
kinjeno in uspešno deluje. ZTS je danes vrednostnega sistema, ki sloni na skavt- viti strateške usmeritve razvoja ZTS za
najštevilčnejša mladinska organizacija ski prisegi in zakonih in tako pomagati naslednjih 15 let. Zato ni naključje, da
v državi. V letu 1990 se je pričelo njeno graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje je projektna skupina oblikovala (še ved-
preoblikovanje in začela se je vračati k polno uresničijo kot posamezniki in no delovni naslov) naslednje strateško
izvirnim načelom skavtsva (po mojem tvorno sodelujejo v družbi. Skavtsvo to vprašanje:
osebnem prepričanju se je iskra tega dosega tako, da KAKO ZTS, KOT NAJBOLJŠA
procesa zanetila v skupini, ki je obiska- • mlade v celotnem obdobju MLADINSKA ORGANIZACIJA, OHRANJA
la svetovni Jamboree v Avstraliji). V letu njihovega oblikovanja vključuje v ODZIVNOST NA POTREBE MLADIH?
1994 je Zveza tabornikov Slovenije – neformalni vzgojni proces,
nacionalna skavtska organizacija kot uporablja svojstveno metodo, kjer Darko Jenko
polnopravna članica sprejeta v Svetov- je vsak posameznik glavni dejavnik
2 revija Tabor
Stran 3
50 let
22. aprila 2001
Zveza tabornikov Sloveni-
je je dopolnila pol stolet-
ja. V počastitev te obletni-
ce bomo izdali posebno
številko revije Tabor, v
kateri bomo obeležili vsa
dogajanja, ki bodo v čast
petdesetim letom tabor-
ništva pripravljena po
Sloveniji.
Tokrat vam predstavljamo
pomembnejše datume v
Pozdravljeni zgodovini taborništva na
Slovenskem. V takih
okvirih jih boste našli
posejane po straneh
Tabora.
20. april 2001 50 let
Linhartova dvorana
Cankarjevega doma 22. aprila 1951
Ustanovna skupščina
Zveze tabornikov Slovenije
- Takrat je bil starešina
Živko Lovše.
Slavnostna akademija
v počastitev 50-letnice 50 let
1. maja 1951
Zveze tabornikov Slovenije Izide 1. številka mini
Tabora.
april 3
Stran 4
NAPOVEDUJEMO
Kdaj? Kaj? Kdo?
14. april Soška olimpiada (Rod soških v Taborniškem vestniku 3/01
mejašev)
Marko Žgavec marko.zgavecŽemail.si
20. april Slavnostna akademija ob 50-letnici Linhartova dvorana v
Zveze tabornikov Slovenije Cankarjevem domu v Ljubljani
27. - 28. april Postojnsko orientacijsko tekmovanje
(Rod kraških viharnikov)
Gašper Rupnik gasper.rupnikŽkiss.uni-lj.si
11. - 12. maj Bičikleta žur
(Rod jadranskih stražarjev)
Marjan Makuc marjan.makucŽactual-it.si
11. - 13. maj KREARTA 2001 krearta.rutka.net
v Taborniškem vestniku 3/01
Andrej Težak kajmak13Žhotmail.com
12. maj TAKT (ZTO Kranj)
Jure Meglič djuroŽrutka.net
18. - 20. maj ŠTPM (Rod jezerski zmaj)
Peter Vrčkovnik peter.vrčkovnikŽguest.arnes.si
19. - 20. maj Kanu ščuka zlet (Rod jezerske ščuke)
Luka Urbas luka.urbas.siol.net
9. - 11. junij Državni mnogoboji ZTS (Zreče) Pisarna ZTS (ztsŽrutka.net)
za vse starostne veje
Na naslovnici je fotografija iz ustanovne skupščine Zveze tabornikov Slovenije, 22. aprila 1951.
Pa smo tam UVODNIK
Petdeset let. Pustimo zgodovino ter dobre in stare stvari. V aprilskem Taboru se posvečamo 50-letnici Zveze – po
Poglejmo sedanjost in se ozrimo v prihodnost. Pred kratkim vsem taboru boste našli posejane okvirčke s pomembnejši-
smo se pogovarjali, kakšna je javna podoba tabornikov. Smo mi datumi. Potem odhitimo v Tolmin na T'minsko fešto, se
še vedno prepoznavni kot tisti, ki delamo dobra dela, ali se je sprehodimo po zimovanjih in gremo na obisk – tokrat k Sa-
mnenje o prijaznih in ustrežjivih mladostnikih prevesilo v de- morastnikom. V rubriki 50 let je na vrsti druga polovica slo-
finicijo "Tisti, ki niso skavti". Ugotovili smo, da nas ljudje ne venskih zletov, naslednjič pa presenečenje. Pripravili bomo
poznajo (več) in da potrebujemo strategijo, s katero bi ljudi reportažo z glavne slovesnosti ob 50-letnici Zveze in krajša
bolje in pogosteje obveščali o našem početju. Vprašanje pa je, poročila z ostalih praznovanj v večini slovenskih rodov. Po-
ali res potrebujemo samo strategijo. vabljeni ste k sodelovanju, saj je to tudi Vaš praznik. In bo-
dite pripravljeni!
Matija Tonejc
4 revija Tabor
Stran 5
VSEBINA
Napovednik 2 Tminska fešta, stran 6
Uvodnik 2 Tminska ker je bila v Tolminu
AKTUALNO____ (Tmin po domače). Orientacijska
ker je bila orientacija ključnega
50 let 4 pomena. Fešta ker je bil žur in
Tminska fešta 6* ker bo naslednja leta še večji. 2k+1
Zimovanja 10 - 2001r.
Tabor na obisku 15*
Vsi zleti ZTS 18*
IZ_PRVE_ROKE
Techuana 27
Etnostep 28
STROKOVNO___
Potuha 30
Orientacija 32
Internet 33
Astronomija 34
ŽVN 36 Tabor na obisku, stran 15
Narava 38 Srečanje s Samorastniki smo izbrali na deževni ponede-
Kosobrin 39 ljek in pred taborniško sobo so me pričakali štirje člani
Mednarodne strani 40 rodove uprave, Andrej Silos, Katja Puma, Boris Krt
RAZVEDRILO__ in Miha Zlatorog. Samorastniki spadajo med večje ro-
dove v Sloveniji in tudi v Ljubljani med pet največjih in
Popotovanja 42 najboljših rodov.
Trenutki 44
Ježev kotiček 45 Vsi zleti ZTS,
Z znanjem do odgovora 46 stran 18
Volk 46 Predstavili vam bomo še
Križanka 47 preostalih pet zletov ZTS,
tudi prvega v samostojni
Sloveniji zlet v Velenju
avgusta 1997.
Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče
Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto.
Špela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/300- št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se
Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: ztsŽrutka.net; obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.
Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.org. Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana
ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-678-47184. Naslovnica: Arhiv revije Tabor
april 5
Stran 6
AKTUALNO
orientacijska
orientacijska
orientacijska fešta
Tminska orientacijska fešta fešta
fešta
2k+1 Barbara Kragelj
Foto: Miha Eder
Tminska – ker je bila v Tolminu (Tmin po domače)
Orientacijska – ker je bila orientacija ključnega pomena
Fešta – ker je bil žur in ker bo naslednja leta še večji
2k+1 - 2001
Poglejmo v ozadje tekmovanja: Jo-
parji (klub PP iz Tolmina) smo se na
tekmovanje pripravljali od lanskega
septembra, ko smo sestavljali letni na-
črt dela in je Nejc predlagal, da pripra-
vimo eno tekmovanje tudi pri nas.
Najprej smo mesec dni razmišljali,
ali smo sposobni to narediti in si vzeti
čas, potem pa se lotili dela. Pripravljali
smo pravila tekmovanja, sestavljali te-
Zgolj ena od fotografij, ki prikazuje, kakšno je bilo stanje pri sotočju rek Soče in Tolminke 10. marca letos
ste, iskali pokrovitelje, da je bila štartni-
na za tekmovalce čim nižja, razmišlja-
li, kako bi lahko tabornikom približali
Tolminsko.
Med vsemi temi pripravami smo
pridno odštevali mesece, dokler se ni-
smo nekega dne zavedeli, da je do tek-
movanja samo še 14 dni. Panika, oziro-
ma vznemirjenje je bilo na višku. Če-
prav smo imeli vse stvari že narejene,
nas je preplavil občutek, da smo zagoto-
vo na kaj pozabili. Da bo nekaj gotovo
šlo narobe.
Tekmovalci so prišli v Tolmin. Opa- Na drugi kontrolni točki so se tekmovalci pomerili v streljanju z zračno puško, kjer je baje bilo kot v filmih
zovali smo drug drugega in hkrati hiteli
pripravljat še zadnje stvari. Utrinke časa
med otvoritvijo in koncem tekmovanja
si lahko ogledate na fotografijah, saj
nam je ta čas tekel z neverjetno hitrost-
jo. V nedeljo ob 12.00, ko smo tekmo-
valce odpravili domov, ko so se lokalni
novinarji poslovili od nas in opazovalci
odšli domov, smo se sesedli v taborniški
sobi. Začelo se je najhujše: pospravlja-
nje. Vrisovanje ekipe iz Sežane, z uvoženima članoma iz Maribora in Ljubljane
6 revija Tabor
Stran 7
AKTUALNO
Spletna stran tekmovanja:
tof.rutka.net
Naš naslov: tofŽrutka.net
50 let
1. junija 1951
Sevnica - prva enota ZTS -
družina Treh smrek.
Šaljiva štafeta, s katero so se tekmovalci prebudili v nedeljo
Ena zelo poznanih taborniških disciplin – postavljanje ognja, saj kurjenja nismo izvajali zaradi prevelike
Matic – oseba za stike z javnostjo količine dežja
50 let
avgusta 1997
ZTS organizira prvi zlet v
samostojni Sloveniji.
Naslednje leto bo v Tolminu
drugi, skupno dvanajsti zlet
ZTS.
Ekipe, ki so tu postavljale šotore, so sicer bolj dajale vtis, da so to leto prvič videle šotorska krila, a
vseeno so bili izdelki dobri
april 7
Stran 8
AKTUALNO
Če si tudi ti član kakšne-
ga aktivnega kluba PP,
se nam oglasi in morda
se bomo dogovorili za
kakšno skupno akcijo!
Joparji in tudi tekmovalci mislimo,
da je bilo tekmovanje dobro in zanimi-
vo. Izpolnjenih lističev z vrednotenjem
smo od tekmovalcev prejeli bolj malo,
vseeno pa smo med našimi pogovori z
njimi ugotavljali, katere stvari so jim
bile všeč in katere ne preveč. Vsekakor se
v naslednje leto podajamo z večjim op-
timizmom, vi pa si ne privoščite tega,
da bi na Tminski orientacijski fešti še
kdaj manjkali!
Za konec torej: Tminska orientacij-
ska fešta 2k+2 BO!
Pa še to
Mi smo tekmovalcem dovolili,
da na progo vzamejo s seboj
mobilne telefone, zaradi
katerih nam je bilo lažje (ob
Zmagovalne ekipe so prejele unikatne pokale, diplome pa smo pripravili vsem ekipam
znatno prekoračenih časovni-
cah) določiti pozicije ekip.
Tako smo si prihranili veliko
živcev in časa pri iskanju
"pogrešanih". GSM torej ni
nujno zlo!
50 let
15. septembra 1994
Zveza tabornikov Slovenije
postane članica Svetovne
organizacije skavtskega
"Smrkle" kot so se za to tekmovanje poimenovale naše čebelice same, ki so nam pomagale predvsem pri gibanja (WOSM).
tehnični plati tekmovanja
8 revija Tabor
Stran 9
AKTUALNO
Novice
Novice
Novice
Novice Pugy
V Gozdni šoli izveden seminar za
Dobra priprava na taborjenja
Formalno in neformalno z roko organizatorje taborjenj
Kar 33 udeležencev iz 17. taborniških rodov se
v roki je udeležilo Seminarja za organizatorje
Konferenca Eurolearn v Rimu taborjenj in šole v naravi, ki je potekal od 9.
do 10. marca v Gozdni šoli.
Vsebinsko se je seminar razlikoval od preteklih let, saj je
ponudil kopico informacij v zvezi z odgovornostjo organiza-
torjev in novimi zakoni, ki posegajo na področje organizacije
taborjenj, seveda pa ni manjkalo navodil za pripravo taborje-
nja, kakor tudi delavnice za pripravo in izvedbo programa na
samem taborjenju.
Seminar je bil po mnenju udeležencev zelo koristen, do-
bili so veliko novih idej, si nabrali izkušnje drugih in napra-
vili plan dela priprav na taborjenje svojega rodu. Po drugi
Sredi marca je v Rimu v organizaciji WAGGGS potekala strani so pogrešali bolj kreativne metode dela, drugačen pri-
prva konferenca na temo neformalna vzgoja in izobraževanje stop predstavitve nekaterih vsebin (preveč šolski) in več prak-
in proces vseživljenjskega učenja. Na njej je sodelovalo nekaj tičnega dela v naravi.
več kot 50 udeleženk in udeležencev iz 21 držav, večinoma iz Na koncu se je med udeleženci porodila tudi zanimiva
organizacij članic Svetovne dekliške skavtske organizacije in ideja, da bi v okviru seminarja organizirali nekakšno "tržni-
SAGNO organizacij (člani obeh svetovnih skavtskih organiza- co" informacij in izkušenj, kjer bi udeleženci seminarja in
cij WAGGGS in WOSM). Poleg analize možnosti neformalne ostali (povabili bi tudi taborniške lastnike tabornih prostorov
vzgoje in izobraževanja mladih v skavtstvu in meje med for- in organizatorje taborjenj iz preteklih let) izmenjevali podat-
malnim - to je šolo - in neformalnim, so udeleženke in udele- ke o tabornih prostorih, izkušnjah pri izvajanju različnih de-
ženci raziskovali tudi načine, kako v sistemu vzgoje in izobra- javnosti, problemih in kako jih reševati - vsekakor ideja vred-
ževanja predstaviti, da vsak trenutek v življenju predstavlja na razmisleka.
možnost, da se nekaj naučimo (proces vseživljenjskega uče- Udeleženci so zelo pohvalili namestitev in prehrano, še
nja). Seveda je konferenca ponudila tudi številne možnosti za posebej pa so bili navdušeni nad podobo prenovljene umival-
spoznavanje, druženje, izmenjavo mnenj, v okviru konferen- nice v kletnih prostorih.
ce pa je potekala tudi tržnica, na kateri so udeleženke in ude- In na koncu še misel seminarja: "Kot organizatorji tabor-
leženci predstavili vzgojni program in sistem izobraževanja v jenj moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kako vsebinsko
svoji organizaciji. Na konferenci sta iz Slovenije poleg naše obogatiti čas, ko so otroci daleč od doma in svojih najbližjih.
delegacije sodelovala tudi predstavnika Združenja katoliških Taborjenje naj jim bo pozitivna izkušnja na poti do svoje sa-
skavtinj in skavtov. mostojnosti."
50 let
26. septembra 1995
Maribor, Ljubljana - izide prva taborniška znamka v
Sloveniji in maximum karta ter ovitek prvega dne.
april 9
Stran 10
AKTUALNO
Dan
Dan
DanDan vikingov vikingov
vikingov
vikingov Tina in Tina (RPEJ)
Dnevnik iz zimovanja Rodu Polde Eberl - Jamski
Vse se je začelo po kosilu, tako da nismo zanemarili gozdne šole. Najprej smo
priredili tekmovanje, kar je bilo za vikinge pomemben dogodek za prikazovanje
moči in s tem pridobivanje časti ter naklonjenosti bogov. Da smo bili na tekmo-
vanju, ki se je odvijalo zunaj na snegu vsaj malo podobni vikingom, so si fantje
najprej izdelali značilne okrogle ščite iz kartona in jih domiselno porisali in
pobarvali. Dekleta so si naredila in pobarvala rute za na glavo ter pasove. Tako
opremljeni smo se, kot že omenjeno, odpravili ven.
udeleženci dobro sprejeli. Imeli smo pet litev častnega meča naj vikingu in "kro-
postojank. Na vsaki od njih so naši mali ne" naj vikinginji. Za konec pa smo
in malo večji vikingi spoznali eno runo zelo naglas zapeli našo vikinško himno,
in njen pomen (po vzoru vaše kreativne da smo pognali strah v kosti vsakumor,
strani v Taboru). V skupini so se na vsa- ki nas je slišal.
ki postojanki pomenili med seboj in iz- Tako se je končal naš Vikinški dan.
brali zanje najpomembnejši pomen Zagotovimo lahko, da nam je z našega
rune. Na koncu poti smo se postavili vidika zelo dobro uspel, saj so se tabor-
Tekmovali smo z bojno opremo, in
okrog manjšega ognja. Sledila je pode- niki dobro vživeli v svoje spremenjene
sicer v teku in petelinjem boju v dvoji-
vloge in se ob tem zabavali.
cah ter vlečenju v dveh skupinah. Vsi so
se morali potruditi, saj je bila zvečer
razglasitev naj vikinginje in naj vikin-
ga.
Nato smo si izpopolnili svojo podo-
bo. Fantje so se opremili še s pokrivali Kreativne delavnice -
in meči iz tršega papirja ter kartona. KREARTA 2001
Dekleta so si iz žice izdelala nakit; veri- Od 11. do 13. maja na Fratar-
žice, prstane ali zapestnice. skem otoku pri Pulju.
Zvečer je bil na vrsti Severni izziv. Informacije in prijave v pisarni
Razdelili smo se v dve skupini, vsaka je
Smo močni pogumni, Zveze tabornikov Slovenije 01/
imela svojega vodiča, ki jih je popeljal
smo vikingi urni, 300 08 20 (Pugy) ali na
po poti. Bila je že tema, tako da nam je
pugyŽrutka.net. Prijavnico
pot osvetljevala luna in občasno žepne mi se borimo,
svetilke (zamišljeno je bilo, da bi šli na najdeš na krearta.rutka.net ali
ne popustimo. v pisarni ZTS. Kotizacija za
pot z baklami, vendar se je to na žalost
izjalovilo). To pa ni bil kakšen bojni tridnevno delavnico je samo
nočni pohod, saj nismo hoteli vzbujati Oj le bojte se nas! 4.999 tolarjev, rok prijav pa
agresije pri otrocih. Bil je pohod z dru- 26. 4. 2001.
gačnim, globljim pomenom, ki so ga
10 revija Tabor
Stran 11
AKTUALNO
Veselo srečanje
Indijansko veselo
Veselo srečanje srečanje
srečanje
Veselo
RSM- jevci smo se odločili, da bomo popestrili
deževni in nič kaj veseli marec z Indijanskim
veselim srečanjem. Na pomoč je priskočilo več kot
160 pripravnikov Indijancev Severno Primorske
območne organizacije tabornikov (SPOOT) z name-
nom, da prikličemo pomlad.
Tako smo se 17. marca zbrali na OŠ
Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Niti de-
ževna sobota ni pregnala nasmeha z
otroških obrazov, čisto vsi so bili pri-
pravljeni na "indijansko šolo". Prav
vsak Indijanec pripravnik je obiskal 13
delavnic. Izdelovali so indijanske toma-
havke in perjanice, spoznali so indijan-
ski ples, različne igrice, risali so toteme
in drugo na indijansko tematiko, spoz-
navali so indijanske znake. Izvedeli so,
kakšne lastnosti imajo različne živali,
poslušali so indijansko glasbo in tudi
našemili smo jih v prave Indijance.
Otroci so se med sabo hitro spoprijate-
ljili. Nekatere skupine so navezale stike
in se bodo znova videle tudi na sreča-
njih med vodi. Tako so se po peturnem
direndaju vsi, tudi tisti z najbolj kislimi
obrazi, poslovili nasmejani z indijan-
skim plesom. Na srečanju je sodelovalo
vseh sedem rodov s Severne Primorske:
Mladi bori iz Ajdovščine, Tolminski
puntarji, Srebrni krti iz Idrije, Kranjski
jegliči iz Spodnje Idrije, Aragonitni jež-
ki iz Cerknega ter Odporne želve iz De-
skel in Anhovega. Pohvaliti in zahvaliti
se moramo vsem novopečenim Indijan-
cem za prijetne trenutke, ki smo jih pre-
živeli skupaj. Haugh!
Rok Bezeljak, RSM
april 11
Stran 12
AKTUALNO
Zimovanje
Zimovanje
Zimovanje
Zimovanje prekmurskih rodov
Rod Vidra iz Lendave in rod Veseli veter iz Murske Sobote sta
združila moči in izvedla skupno zimovanje za kategoriji MČ in GG.
Fokovci, vasica na Goričkem v Prekmurju, je gostila 58 taborni-
kov, od tega 48 mlajših in 12 članov vodstva. Zimovajoči prišli so
iz taborniških enot v Bistrici, Lendavi in Murski Soboti.
Od 21. do 23. februarja smo bili nastanjeni v osnovni šoli.
Spali smo v telovadnici, aktivnosti pa so se odvijale predvsem
v naravi. Glavni poudarki programa so bili: tematski dan
(rimski dan), orientacijska igra po sledeh rimskih bogov, roč-
na dela, sledi živali in mavčni odlitki, enodnevni pohod za
GG-je z elementi orientacije in bivaka, šport (med dvema og-
njema, odbojka, košarka, nogomet ... vse v telovadnici) in
igre, večerni program, astronomija in opazovanje neba skozi
teleskop z zanimivim in praktičnim predavanjem člana astro-
nomskega društva Kmica.
Že po lanskem zimovanju smo se spraševali, kateri termin
je najboljši za zimovanje, saj nemajhno število tabornikov Zimovanje GG
zimske počitnice izkoristi za večdnevno smučanje. Nekaj ta- Vodenje zimovanja je prevzela Vladimira Mrkšiæ, sta-
bornikov se je kljub temu odpravilo na smučanje, nekaj pa se rešinstvo zimovanja pa Gordana Šovegeš, program so iz-
jih je odločilo za zimovanje s taborniki, saj je bilo na številnih vajali vodniki in vodji programa. Glede na odziv taborni-
smučiščih po Sloveniji premalo snega. kov, ki niso hoteli domov, lahko rečemo, da je zimovanje
več kot le uspelo. AC
Zimovanje MČ
12 revija Tabor
Stran 13
AKTUALNO
Zimovanje
Zimovanje
Blazno noro zimovanje
Zimovanje
Pokljuškega rodu
Bližalo se je svetovno prvenstvo v biatlonu, s tem pa tudi naš zimski tabor
na Pokljuki. V rodu je vladalo napeto vzdušje, saj večina od taborečih še
nikoli ni spala v iglujih. Tabor oz. zimovanje je potekalo v času tekem na
Pokljuki na smučišču za vojašnico (Rudno polje). Zbrala se je skupinica, ki
je pozneje spala v iglujih in obiskovalcem razlagala, kako se da preživeti
tudi v kupu snega.
Zaradi suhega snega nismo mogli postaviti
iglujev, zato pa smo postavili t. i. snežne luknje,
v katerih je spalo do 6 oseb. Moram priznati, da
vsi – vsaj v moji bližini – tega niso sprejeli z
največjim navdušenjem, velikokrat pa so me
tudi vprašali, če sem "padla na glavo". Prvi dan
je bila sobota in otvoritev biatlona je bila že po-
časi za nami, ko smo končali s čiščenjem pro-
stora. Prihajali pa so prvi radovedneži, ki so nas
nejeverno spraševali, če mislimo resno prespati
v teh "hišah" iz snega. Ko so bili vsi zgrajeni, se
je že zelo stemnilo. Čakala nas je večerja v voja-
šnici in spanje. Vsaj za nekatere. Grega in Žiga
sta se pozno zvečer spomnila, da bi bilo dobro,
če se odpravita na Viševnik.
Naslednji dan smo se popoldne odpravili
domov in se vrnili v torek zgodaj zjutraj. Tisti
dan smo v taboru gostili veliko osnovnošolcev
in srednješolcev. Če vam je mogoče prišlo na
uho, da skupinica tabornikov prikazuje ŽVN po-
zimi na Pokljuki, smo to bili mi. In tako smo
preživeli dan. Podobna torku je bila tudi sreda,
nato pa nam je ponagajalo vreme in smo mo-
rali spanje preskočiti. Kar se taborečih tiče, je
bila to za vse nas ena lepa izkušnja, za vas pa
naj bo ideja, kako lahko s spanjem v iglujih po-
pestrite zimovanja.
Mate Štravs – Mama Koza,
PR Gorje
april 13
Stran 14
AKTUALNO
Tudi
Tudi
Tudi to
to je
je taborništvo
taborništvo
je taborništvo
Tudi to je taborništvo Matej in Mojca
Minilo je že kar nekaj let, odkar se je Matej odločil za taborništvo. Ves ta čas pa
je spoznaval, da to niso samo vozli, bivaki, kompas, razne abecede, veščine in
druge zanimive reči. Taborništvo je lahko tudi način življenja, ki bogati oseb-
nost, krepi medsebojne odnose, uvaja v samostojnost, raziskuje neraziskano in
posamezniku omogoča, da si najde prostor pod soncem, ki mu pripada. Z leti v
posamezniku te ideje rastejo in se razvijajo, vmes hodiš še v šolo in se končno
tudi zaposliš. Matej je taborništvo prinesel v Vzgojni zavod Planina.
To je zavod za otroke različnih starosti, njali, tudi kadili,...) in si izbrali ime Pla-
vanj pa so prišli bodisi z odločbo centrov za ninski ravbarji. Zato smo izdelali tudi svojo
socialno delo ali pa po sodni poti. Za vse pa zastavo in jo pridno dvigovali ter spuščali
so nekako značilni izrazita čustvena pri- (seveda ob himni). Da bi lahko osvojili veš-
krajšanost, motnje vedenja in osebnosti, čino, je naslednji dan sledilo spoznavanje
neurejeno družinsko okolje, nemogoče živ- prve pomoči. Najprej teorija, potem pa še
ljenjske razmere, pomanjkljiva samopodo- praksa z veliko smeha in na koncu tudi test.
ba in razne druge okoliščine, ki otrokom ne Da bi izgledali kot pravi taborniki, smo
omogočajo dostojnega otroštva. Vsekakor seveda imeli tudi orientacijo. To je bilo zelo
nič kaj zavidanja vredna situacija. Zaradi zanimivo, saj so otroci lahko po gozdu ho-
nečesa, za kar zagotovo nisi kriv, si nameš- dili čisto sami in naju s svojo iznajdljivostjo
čen v zavod, potegnjen iz družine in vklju- prav prijetno presenetili. Čisto sami so stra-
čen v delo posamezne vzgojne skupine. Na žili ogenj v peči in poskrbeli za potrebna
tem mestu sva z Mojco videla najino prilož- drva. To je bilo tudi tisto, kar jih je, poleg
nost (taborništvo jo je takoj potegnilo), da vzdrževanja nočnega miru, najbolj navdu-
otrokom ponudiva nekaj več, nekaj tistega, šilo.
kar bi našim otrokom polepšalo otroštvo. Boljšega nočnega pohoda kot z doma
Tako je padla ideja, da bi tekom šolske- narejenimi baklami si pač ne bi mogli za-
ga leta vodila projekt "Stopamo v svet ta- misliti. Čeprav smo pri ustvarjanju le-teh
borništva". In zares sva začela že takoj sep- bolj eksperimentirali, so bakle gorele v pol-
tembra, ko sva oblikovala več ali manj stal- nem sijaju in nam razsvetljevale vso začr-
no skupino in organizirala različne akcije. tano pot.
Sodelovali smo na dnevu odprtih vrat in v Ko so bakle ugasnile, se je naše zimo-
nemogočih razmerah (veter in dež) posta- vanje počasi približalo koncu. Ob podelitvi
vili bivak in skuhali zeliščni čaj. Udeležili "naših" veščin (nočni, zabavljač, ba-
smo se šaljive orientacije v okolici Logatca najbolj primeren. Po predhodnih dogovo- klar,...) smo še zadnjič spustili zastavo,
in spremljali Glas Jelovice. Risali smo lažje rih in pripravah smo se polni pričakovanj uredili hišo in se s težkim srcem, a polni vti-
skice terena in kurili ogenj, nad katerim odpeljali na Šmartno na Pohorju. Anel, še sov, odpravili nazaj v zavod.
smo na koncu skuhali golaž. Preživeli smo en Anel, Fehim, Simona, Franci, Dado in Čeprav je šlo na začetku najinega pro-
tudi vikend v koči na Zatrniku in pri tem midva smo se nastanili v koči rodu Črnega jekta zgolj za popestritev zavodskega življe-
zelo uživali. Stvari so torej stekle in zani- jezera. Takoj smo začeli s programom – z nja, pa danes ugotavljava, da naši otroci v
manje za tabornike je raslo. Zato sva se od- izdelovanjem ikeban iz suhega cvetja. Po- njem najdejo še veliko več. V skupini so se
ločila, da v zimskem času poskusimo tudi z govarjali smo se o taborniških zakonih in stkale močne vezi, pojem tabornik pa je v
zimovanjem. kroju. Na list papirja pa smo napisali, česa zavodu kar močan statusni simbol pripad-
Čas od 8. do 11. februarja je bil za to nekaj dni ne bomo počeli (lagali, prekli- nosti, spoštovanja in razumevanja.
14 revija Tabor
Stran 15
AKTUALNO
Tabor
Tabor
Tabor
Tabor nanana
obisku
na obisku
obisku
obisku Zapisal: Aleš CIPOT
Rod Samorastniki Ljubljana-Polje
Srečanje s Samorastniki smo izbrali na deževni ponedeljek in
pred taborniško sobo so me pričakali štirje člani rodove
uprave, Andrej – Silos, Katja – Puma, Boris – Krt in Miha –
Zlatorog. Samorastniki spadajo med večje rodove v Sloveniji in
tudi v Ljubljani med pet največjih in najboljših rodov. Ob
koncu so mi podarili nekaj zanimivih iydelkov z obeležjem
rodu, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujem!
(vod Mravlje šteje kar 22 članov). Klub
PP združuje 24 članov, akcijam kluba
PP pa se pridružujejo tudi tri grče. Dru-
žini MČ in GG še nista zaživeli tako, kot
je to mogoče v navadi v drugih rodovih,
vendar pa to ni ovira za dobro delo vo-
dov. Vodovi sestanki potekajo ob šolah,
v deževnih in mrzlih dnevih pa v učilni-
cah in v taborniški sobi. Vodniki se do-
bivajo tedensko. Delo s starejšimi kate-
gorijami lahko še popestrijo z osvaja-
njem veščin, ki so nepogrešljive pri delu
v vodih ali v klubu.
Vodniki vodov MČ so Jošt Pristavec,
Katja Kvaternik, Miha Trtnik, Nuša Čer-
nivc, Anja Govejšek, Tine Klajder, Breda
Rodova uprava od leve proti desni: Andrej – Silos, Boris – Krt, Katja – Puma in Miha – Zlatorog. Lozar, Janez Nučič, Aljaž Peček, Alja
Samorastniki trenutno štejejo 171 članov, kar je res manj
kakor lani (230 članov), vendar ne moremo govoriti ravno o
upadu članstva, ampak bolj o realnejši evidenci. Število čla-
nov na akcijah se ne zmanjšuje. Kljub temu pa še vedno pre-
kašajo večino slovenskih rodov.
Struktura rodu
V rodu deluje 12 vodov MČ, s skupno 93 medvedki in čebe-
licami. Vodov GG je 8, skupaj pa štejejo 51 GG-jev. Povprečna
starost vodnikov MČ je od 16 do 17 let, vodnikov GG pa 19 let.
Vodi so si imena izbrali večinoma po živalih. Število članov v
vodih je zelo različno, vse od treh, štirih pa do dvanajst članov
Postavljanje signalnega stolpa leta 1997 v Logarski dolini.
april 15
Stran 16
AKTUALNO
Pristavec, Ana Tomšič in Ana Turnšek. Ena pobudnic ustanovitve odreda Zvez- malo, da se ne približa rodovom zadosti
Vodniki vodov GG so: Nuša Černivc, da je bila učiteljica Vida, načelnik po in da je bolj sama sebi namen. Članom
Marko Hreščak, Boris Matič, Gregor ustanovitvi odreda je bil Mitja Stanov- za članarino ponujajo poleg članstva v
Saje, Mojca Tisu, Uroš Zagožen, Kaja nik, starešina pa Lenča Tasevski. Usta- rodu in udeležbo na akcijah še majico,
Lojevec in Aleš Jurak. novitelj enote Samorastnikov je bil Aleš glasilo Sokol, našitek rodu in rutko. Do
Ferenc (mogoče se ga boste spomnili danes je članarino za leto 2001 plačalo
Vodstvo rodu kot soavtorja knjige-priročnika "Vodnik okrog 100 tabornikov. Majhno število
Rodova uprava vodi vod" in enega izmed predavateljev odvedenih članarin ZTS-u pa gre iskati
• Starešina - Andrej Lozar – Silos na specialističnih tečajih za pionirstvo tudi v dejstvu, da prihodke rodu pred-
• Načelnica - Maja Nikolič in življenje v naravi), učitelj na osnovni stavljajo v največji meri prav članarina,
• Načelnik kluba PP in urednik WEB šoli v Polju, ki pa danes ni več član ostanki od akcij (ki jih namenjajo za
strani - Miha Trtnik rodu. nabavo nove opreme) in prihodki Mest-
• Tajnica - Katja Kvaternik ne občine Ljubljana, oddelka za šport,
• Gospodar - Boris Matič Članarina kar namenjajo izobraževanju kadrov.
• Urednik Sokola - Aleš Jurak Članarina znaša 6000 tolarjev in te- Sponzorjev in donatorjev, ki bi poma-
Rodova uprava se dobiva običajno žav s pobiranjem članarine nimajo. gali s financami nimajo, saj je v Ljub-
enkrat mesečno, sestanki pa trajajo eno Vendar pa ponavadi na ZTS odvedejo ljani ogromno število rodov, pa tudi
uro. Starešina pripravi gradivo, ki ga zgolj 30 članarin. To utemeljujejo z drugače podjetja zelo nerada pomagajo
člani dobijo na sestanku RU. razlago, da ZTS rodovom ponuja pre- društvom in klubom na ta način.
Zanimiv nastanek enote
Začelo se je čisto preprosto – z dve-
ma vodoma MČ v Kašlju že oddaljenega
7. decembra 1988. Vodoma Sokoli in
Košute sta se kmalu zatem pridružila še
voda Ježi in Ribe. Taborniki so spozna-
vali, da bo to veliko več kot le krožek na
šoli, ki se konča s koncem pouka v juni-
ju. Sledilo je taborjenje z II. Triglavsko
četo Zmajevega odreda, ki so se ga ude-
ležili skoraj vsi. Jeseni leta 1989 so mal-
ce prehitro povečali število vodov, saj
vodniki še niso bili pripravljeni na vse
obveznosti. Medtem so ustanovili enoto
Zbor na taboru v Logarski dolini
Medvedi v Dolskem in leta 1994 skupino
tabornikov v Sostrem. Do leta 1998 so Zanimivo je, da so pred 12 leti sprva sklenili, da bo ime
delovali kot četa Zmajevega rodu. Tega Samorastniki samo začasno ime. Njihovo ime izvira iz
leta so se odcepili in skupaj z rodom preprostega razloga, da jih nobena taborniška enota ni
Zvezda ustanovili močan rod Samorast-
hotela vzeti pod svoje okrilje. Torej, ime ni povezano ne z
niki. V novem rodu prevladujejo, kar je
razvidno iz imena. Danes se še malokdo
nekdanjim mariborskim rodom Samorastniki, niti z delom
spomni nekdanjega odreda Zvezda, ki je Prežihovega Voranca - Samorastniki.
bil ustanovljen na OŠ Novo Polje 23. de-
cembra 1977. Število članov se je kmalu Rod Samorastniki, Polje 12, 1000 Ljubljana in
po ustanovitvi povzpelo na dobrih 200. spletni naslov: samorastniki.rutka.net.
16 revija Tabor
Stran 17
AKTUALNO
Starešina, Andrej Tabela prikazuje število udeleženih tečajnikov na posameznem tečaju.
Lozar – Silos ... LETO VODNIŠKI
1998 3 MČ, 2 GG
INŠTRUKTORSKI
1
SPECIALISTIČNI
Na katerem območju Ljubljane 1999 5 MČ 1 1
deluje vaš rod in kolikšno število os- 2000 4 MČ 2
novnošolcev je na tem območju? 2001 5 MČ, 5 GG - ? 1-2 - ? 1-?
Pokrivamo področje Polja, Zgornje
in Spodnje Zadobrove, Kašlja in Sostra. V rodu imajo trenutno vpeljan si- ka.net). Od preureditve vsebine je nji-
Na tem področju je okrog 1800 osnov- stem, da tečajniku vodniškega in in- hovo spletno stran obiskalo blizu 1400
nošolcev. štruktorskega tečaja tečajnino v celoti radovednežev, opozorimo pa naj na ru-
Kakšno je sodelovanje z drugimi poravna rod. Pri specialističnih tečajih briko "forum". Kritiko pa zaslužijo vod-
rodovi in s starši? pa je odvisno od primera do primera niki, ki še vedno niso predstavili svojih
Pogosto sodelujemo v bistvu z vse- (od tabornika do tabornika). vodov na domači strani. Podrobnejšo
mi rodovi Mestne zveze tabornikov oceno njihovih strani lahko preberete v
Ljubljana, za starše pa med drugim na Taboru, številka 5-6, letnik 2000.
taborjenju v nedeljo organiziramo dan Rodovo glasilo Sokol izdajajo že vr-
staršev. Vsako leto se izleta s starši ude- sto let, v njem pa lahko prebirate več
leži okrog 40 staršev. Mislim, da so dru- različnih rubrik: predstavitev akcij, vo-
gače stiki s starši taki kot jih imajo dru- dov, razvedrilo, strokovni članki ipd.
gi rodovi po Sloveniji. Glavni urednik glasila je Aleš Jurak, ki
Kako je z uvajanjem Vzgojne iz- pa se je trenutno nekoliko odmaknil od
jave v rodu? aktivnega taborništva. Prijatelji upajo,
Smo proti Vzgojni izjavi in smo tudi da ne za dolgo! Glasilo je obogateno s
glasovali proti njenemu sprejemu. Me- slikami in risbicami in je namenjeno
nimo, da je prezapletena in je marsikdo predvsem tabornikom lastnega roda.
ne razume, sploh pa vodniki. Mnogi Glasilo kopirajo, kar ni zastonj, izide pa
menimo, da v bistvu ni namenjena štirikrat letno.
nam – tabornikom, ampak drugim –
netabornikom, predvsem zaradi razu- Načelnica Maja Nikolič Sicer pa nimajo tabornika, ki bi se
mevanja našega poslanstva. aktivno ukvarjal s propagandnim po-
Propagandno področje dročjem. Kljub dobri prepoznavnosti ta-
Programsko področje Spletne strani Samorastnikov naj- borništva v Ljubljani bi bilo dobro po-
Vsako leto organizirajo zimovanje, dete na spletnem servisu ZTS, na rutki. kriti tudi propagandno področje s pra-
taborjenje in več izletov. Trudijo se, da Ureja jih Miha Trtnik (trtnikŽrut- vim tabornikom.
je za vsako starostno kategorijo vsaj ena
akcija mesečno. Kraje akcij vedno me-
njajo, božično-novoletno zimovanje je
bilo v Borovcu. Udeležilo se ga je 36 ta-
bornikov, lanskega taborjenja pa 83.
Redno se udeležujejo ČIČ-a, kjer so naj-
boljši, in ROT-a, kjer pa še niso dosegli
odmevnih rezultatov. V okviru MZT-ja
organizirajo fotoorientacijo po Ljublja-
ni – "Ali poznaš svoje mesto?", ki je na-
menjena vsem, ne le tabornikom. Delavnica na taboru
april 17
Stran 18
AKTUALNO
50
50 let
50 let let
50 let
Zleti Predstavili vam bomo še preostalih
pet zletov ZTS, tudi prvega v samo-
stojni Sloveniji – zlet v Velenju
avgusta 1997.
Sedmi zlet
julija 1977, Muta
Prostran travnik, stisnjen med
gozd, hmeljišča in njive na Muški Do-
bravi, enajst lepo urejenih področnih
taborov, dolina bližnje Bistrice in prijet-
na okolica, kjer se dolina ukročene Dra-
ve najbolj razširi. Tako so opisali sedmi
zlet, na katerem je sodelovalo nekaj čez
2000 tabornikov.
Zlet je bil prikaz dela, uspehov in
razvoja taborniške organizacije ter pri-
kaz rasti organizacije in uspešnosti pri
delu z mladimi.
Osmi zlet
julija 1981, Ilirska Bistrica
Tega leta je Zveza praznovala 30-
letnico in v Taboru so ugotavljali, da
organizacija prihaja v zrela leta. Vsak
dan so izdajali zletni Tabor, ki so ga
urejali vsi taboreči, le odbor za vsakod-
nevno izhajanje so imeli.
Sredi noči so taboreči doživeli na-
pad. Iz spanca jih je zbudi namišljeni
napad sovražnikov. Hitro so morali po-
grabiti najnujnejšo opremo in se odpra-
viti poiskat nov, varnejši taborni pro-
stor. Najbolje je to uspelo Dolenjcem, ki
so se bliskovito organizirali in najbolje
uredili življenje v novem taboru.
LET ZVEZE TA
50 B
E
O
IJ
RN
AC
IKO
GANIZ
V
SLOVE
E OR
NI
SK
JE
VT
NA
CIO KA
NALNE S
18 revija Tabor
Stran 19
AKTUALNO
Deveti zlet
avgusta 1985, Maribor
"Več kot tisoč otrok je preživelo po-
čitnice v bolje ali slabše organiziranih
taborih. Za jesti so imeli dovolj, za piti
tudi, celo mrzlo pivo so si v onih vročih
dneh lahko privoščili. Zrak je bil mari-
borski, večinoma ne preveč onesnažen.
... Za zabavo je bilo poskrbljeno – imeli
smo filmsko predstavo, zletni radio,
celo ples na prostem, ki pa se je prehitro
končal, bili so tudi taborni ognji, več-
krat sicer ubogi. ampak bili so.
...
Tako smo pač na zletu krepili prija-
teljstvo, taborništva, ja, tega je bilo res
bolj malo. Dvomim celo, da ga bo kdaj-
koli na kakršnemkoli množičnem zletu
sploh kaj videti."
Aleš Stergar – Srnjak
(Tabor 6-7, 1985, str.:219)
Deseti zlet
julija 1989, Medvode
Dnevi so bili prekratki, taborniki so
morali prezgodaj vstajati, pa še vreme je
organizatorjem močno zagodlo. Neza-
dovoljstvo zaradi obilice dežja je omili-
la dobra hrana, vendar so nekateri
kljub temu bili razočarani. "Cel dan
spim, jem, ležim ali pa sedim," je pove-
dal Vito iz Novega Mesta.
Načelnik 10. zleta Gregor Zupan je
kot najtežji del vodenja tabora navedel
dejstvo, da je med taborniki veliko ljudi,
ki znajo voditi, pa malo takih, ki znajo
ubogati. Voditi tabor s takimi ljudmi pa
je težko. V Medvodah se je zbralo 705 ta-
bornikov.
april 19
Stran 20
AKTUALNO
Enajsti zlet
avgusta 1997, Velenje
(naslovnica zletnega Tabora, kakšna slika iz
vsebine)
Rumena energija se je prelivala
med udeleženci enajstega zleta v Vele-
nju. Prvega zleta v samostojni Sloveniji,
in prvega zleta, odkar smo tudi uradno
postali skavti. Imeli smo vse – tržnico,
jezero, kup aktivnosti in udeležence iz
tujine. Mednje se je prikradel tudi skriv-
nostni Šved Sven, ki so ga nekateri ta-
borniki srečali tudi na večjih medna-
rodnih akcijah.
Organizatorji so imeli težave že ob
pripravi prijav, saj se rokov ni držal sko-
raj nihče. Še hujše je bilo z roki za pla-
čilo. Takšno zamujanje pozna vsak, ki
je že kdaj organiziral taborniško tek-
movanje, pri zletu pa zamujanje še bolj
sivi lase organizatorjem, saj se število
udeležencev vrti okrog 1000. Na koncu
se je v Velenju zabavalo 732 tabornikov.
Katoliški skavti in skavtinje so bili sicer
vabljeni, da z nami preživijo deset dni, a
so prišli le na obisk.
Pregled zletov ZTS
septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici,
septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostrožnem pri Celju,
julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani,
avgusta 1956 - četrti zlet ZTS v Kumrovcu,
avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri Šobčevem bajerju pri Lescah,
julija 1965 - šesti zlet ZTS v Metliki,
julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi,
julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici,
avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru,
julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani,
avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju.
20 revija Tabor
Stran 21
IZ_PRVE_ROKE
pet(deset)letka
žur
žur ob
ob 5.
5. obletnici
obletnici MZT
MZT in
in ob
ob 50.
50. obletnici
obletnici ZTS
ZTS
Vabljeni taborniki iz vse Slovenije!
Ljudska kuhinja v Ljubljani, 20. 4. 2001 ob 20.00
Vstopnice
Vstopnice in
in dodatne
dodatne informacije
informacije dobite
dobite pri
pri Blažu
Blažu V erbiču;
Verbiču;
V erbiču;
Verbiču;
tel.
tel. 031
031 892-628
892-628 ali
ali po
po e-pošti
e-pošti blaz.verbic
blaz.verbic guest.arnes.si
blaz.verbicŽguest.arnes.si
guest.arnes.si
blaz.verbicŽguest.arnes.si
POT 2001
MAČKOVEC PRI POSTOJNI, 27. 4. DO 29. 4. 2001
• SPUST • DELJENA KART
KARTAA
• LABIRINT • PSIHOFIZIČNI PREIZKUS
• SKICA NA DALJA VO
DALJAVO • STRELJANJE
• TO-PO TEST • SIGNALIZACIJA
• VRISOV
VRISOVANJE
ANJE • MINSKO POLJE
• ORIENT ACIJA
ORIENTACIJA • PROFIL TERENA
• PR
PRVVA POMOČ
Na kratko? Napor, utrujenost, izčrpanost, točnost, zahteven teren, neverjetni pogoji,
pogum, naglica, nevarnost, strah, izziv, spretnost, iznajdljivost, um, razumevanje,
znanje, odločanje, želja, trma, avantura, uspeh, zadovoljstvo ... Pot 2001!
Več v Taborniškem vestniku v tej številki Tabora, ali na: akcije.rutka.net/pot/ in tabor.rutka.net/clanek.php?ID=79
april 21
Stran 22
Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem taborniškem košarkar-
skem tekmovanju v Kranju. Prvi TAKT v novem tisočletju bo tokrat še bolj pester in zanimiv. 16
ekip se bo zapodilo z rutkami na igrišču proti prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah še
vedno ekipa RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udeležba, organizatorji pa bomo
poskušali čim bolj popestriti samo dogajanje ob robu igrišča z raznim zabavnimi tekmovanji in
preizkusi v raznih taborniških veščinah. Predvidevamo, da bo štadion Stanka Mlakarja v Kranju
KDAJ: 12. maj 2001 ob 8.30 uri.
KJE: štadion Stanka Mlakarja v Kranju.
KOLIKO: 8.000 SIT na ekipo.
EKIPE: naj štejejo od 5-10 članov,
lahko so tudi mešane, igra pa se v enot-
ni kategoriji.
ROKI: prijave in plačila sprejemamo
do 4. 5. 2001. Prijave pošljite na naslov
Zveza tabornikov občine Kranj, Parti-
zanska 13, 4000 Kranj ali po e-pošti:
djuroŽrutka.net ali faksu: 04 59 55 341
! Plačila nakažite na žiro račun:
51500-678-83611 s pripisom TAKT
2001. Ne zamudite rokov. V primeru
prevelikega števila prijav bomo upošte-
vali prijave in plačila po vrstnem redu
nakazila plačila.
KONTAKT: Jure Meglič – Djuro, dju-
roŽrutka.net, 041 38 66 88
Kranjski taborniki vas vabimo, da
se nam pridružite na nepozabnem tek-
movanju, ki ga bomo zaključili z dru-
žabnim večerom. Vse aktualne infor-
macije na domačih straneh www.zto-
kr.org ali posebni strani takt.rut-
ka.net
ka.net!
Zveza tabornikov občine Kranj
22 revija Tabor
Stran 23
TABORNIŠK
TABORNIŠKII VESTNIK
UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLVIII
Oprema
Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za ŠTPM
ŠTPM, je: kompas, prva
KREATIVNE DELAVNICE - pomoč, šotor, armafleks, spalna vreča, kotliček in jedilni
pribor, dodatna hrana (za bolj lačne), pribor za opravljanje
KREARTA 2001 nalog na kontrolnih točkah, zaželen je tudi glasbeni
Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Puli. inštrument…
Od tebe pričakujemo samo: Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najboljšo ekipo v
da si PePe ali Grča, vodnik ali vodja programa na taboru, ki vseh pogledih – pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujo-
ga kar razganja od kreativnosti in si boš pripravil(a) čih ekip.
"vikinško opravo". Štartnina znaša 12.999,99 SIT na ekipo in zajema stroške
Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije organizacije, hrano (večerja in čaj v petek, sendvič in pijača
01/300 08 20 (Pugy) ali na pugy rutka.net
pugyŽrutka.net
rutka.net. Prijavnico za na pot ter sestavine za pripravo obroka in kruh v soboto,
krearta.rutka.net) ali v pisarni ZTS.
najdeš na Rutki (krearta.rutka.net) kosilo v nedeljo), našitke, majice in nagrade za najboljše
Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 4.999 tolarjev
tolarjev, ekipe.
rok prijav pa 26.4.2001
26.4.2001. Prijave pošljite do 4.maja 2001 na naslov: Primož Vrabič,
Pohiti, časovni stroj že "verglamo". Šercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588) ali (e-mail:
PRIMOZ.VRABICŽUNI-MB.SI), kjer lahko dobite tudi vse
dodatne informacije.
ŠTPM 2001 V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali,
navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe.
Prijava velja samo ob predložitvi potrdila (fotokopije) o
Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na tridnevno taborniško
plačani štartnini, ki jo nakažite na žiro račun št.: 52800 –
tekmovanje Š e T a P očasnemu M ine 2001, ki bo potekalo od
678 – 82037, sklic na št.: 00. Za drugačen način plačila se
petka
petka, 11.5.2001
11.5.2001, do nedelje
nedelje, 13.5.2001 v širši okolici
dogovorite s kontaktno osebo.
Velenja. Zbor ekip bo ob 14.00 uri v Velenju pri jezeru
jezeru.
Naloge, točkovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na
Udeležiš se ga lahko z mešano pet člansko ekipo, ki je
internet strani:
podkovana v orientaciji in ostalih taborniških veščinah.
www.rutka.net (stran rodu Jezerski zmaj).
Polnoletni udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost,
mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila staršev.
Tekmovanje bo potekalo po pravilih ŠTPM-a, ki jih je izdal
RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj točk: RAZPIS POSTOJNSKEGA
Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah:
• Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1984 –
ORIENTACIJSKEGA TEKMOVANJA
1987, "POT"
• Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1983 in Vabljeni vsi, ki si upate priti na prvovrstno avanturo v
starejši.
osrčje naših temnih, prostranih in medvedov polnih gozdov.
• Kategorije niso ločene po spolu, za vsako gozdovnico, Kot ste v februarski številki revije Tabor že lahko prebrali se v
popotnico ali grčico pa se ekipi prišteje 50 točk
naših koncih "štima" tekmovanje poimenovano POT. Tokrat
(ženska ekipa = +250 točk).
vam nudimo še vse ostale potrebne informacije.
• Ekipe spijo v šotorih, ki jih prinesejo s seboj (iz ORGANIZATOR: Rod kraških viharnikov iz Postojne.
zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator).
ZAKAJ ŽE?: Aja, ker Rod praznuje petdeseto obletnico delo-
V primeru kršenja taborniškega kodeksa bo ekipa diskvalifi-
vanja in to se zgodi samo enkrat.
cirana.
DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: Zbor ekip je v petek 27. 4.
Orientacija se začne že v petek, in sicer do bivaka, ki bo v
2001 do 17h, na taborniški koči Mačkovec, predviden najpoz-
petek in soboto na istem mestu. V soboto bodo lahko ekipe
nejši prihod ekip na cilj je 29. 4. 2001 do 01.00h zjutraj. Raz-
odvečno opremo pustile na bivaku.
glasitev rezultatov v nedeljo dopoldan.
april(2001) - 23
Stran 24
TABORNIŠK
TABORNIŠKII VESTNIK
UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLVIII
ŠTARTNINA: 3000 SIT na ekipo. Če to ni smešno nizko,
potem naj nas …….. PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA 20.
KATEGORIJE: Ena sama in sicer PP in starejši, (letnik
1985 in starejši). SVETOVNEM SKAVTSKEM
EKIPA: Tekmuje petčlanska po spolu mešana (3+2) eki-
pa. JAMBOREEJU
OPREMA IN PROPOZICIJE: seznam obvezne opreme in Udeleženci, vodniki in člani mednarodnega osebja se lahko
propozicije za tekmovanje dobijo ekipe v najkrajšem možnem prijavijo na obrazcih Tajska 2003. Rok pisnih prijav na
času po prijavi ekipe in plačilu startnine. Propozicije bodo obrazcih je podaljšan do 20. 6. 2001 (celoten razpis si
14.4.2001 objavljene tudi na strežniku www.rutka.net
www.rutka.net. lahko preberete v Taborniškem vestniku 2/2001).
PRIJAVE IN PLAČILO ŠTARTNINE: Do 13. 4. 2001 Gašper Če bo prostor v odpravi, bodo za zamudnike prijave možne
Rupnik Tržaška c. 4, 6230 Postojna ali E-mail: gusterŽrut- do 30.6. 2001 za isto tabornino, kasneje pa še do 30.11.2001,
ka.net; nakazilo na Ž.R.: 52200-678-92815, Društvo taborni- vendar bo tabornina višja za 5%. Po tem roku bomo
kov RKV, Ulica prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna. oblikovali čakalno listo, preko katere bomo zasedli zaradi
DODATNE INFORMACIJE: Gašper Rupnik na zgornji elek- odjav izpraznjena mesta.
tronski naslov ali 031 843 474 (do 21h).
Predhodna pisna prijava ekipe naj vsebuje naslednje po-
datke o vseh članih (potrebujemo jih za nezgodno zavarova- TABORNI PROSTORI V
nje tekmovalcev):
Ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefon in elek-
PIONIRSKEM DUHU
tronski naslov vodje ekipe, le ta naj bo jasno označen. Tečaj pionirstva in bivanja v naravi ponuja možnost ureditve
Taborniška koča Mačkovec se nahaja približno 6 km iz tabornega prostora v duhu pionirstva. Na tečaju zgradimo
Postojne, po stari cesti v smeri proti Ljubljani. V križišču pri ogromno programsko zanimivih objektov. Želimo, da ti
gostilni Ravbar (4 km) zavijete desno (severo-vzhod) in sledi- pionirski objekti po našem odhodu ne bi "umrli", temveč bi
te smerokazom. popestrili taborni program in na taborne prostore ali ob koče
Ekipe bodo imele zagotovljeno prenočišče (šotor), sanita- vnesli več ustvarjalnega taborniško-gozdovniškega blišča.
rije, vodo in topel obrok ob prihodu na cilj. Ostalo hrano naj Vse zainteresirane rodove, ki imajo možnost gostiti tečaj v
imajo ekipe s seboj. Na tekmovanju lahko sodeluje največ 20 času od 30. 6. do 4. 7. 2001 pozivamo, da se nam javijo na
ekip, zato pohitite s prijavami! Po 13.4.2001 prijave niso več spodaj navedene naslove. Po okvirni prijavi bomo skupaj
možne. premleli vsa organizacijska dejstva, ki jih morata spoznati
Tekmovanje je sestavljeno iz nekoliko začinjenih klasič- obe strani – tako naš tečaj, kot tudi gostitelji.
nih disciplin mnogoboja. Trasa proge je zahtevna, najvišja Zainteresirani pošljite svoje prijave do 31. 4. 2001 na e-
točka na trasi bo višje od 1000 m n.m.v. Na trasi se pojavljajo naslov: tadej.beocanin rutka.net ali po navadni pošti na
tadej.beocaninŽrutka.net
tudi posebne discipline opisane v propozicijah. Samo tekmo- naslov Tadej Beočanin, Goriška cesta 23/b, 5270 Ajdovščina
vanje je sestavljeno tako, da vsakršno taktiziranje odpade, ali pokličite na
zato bodo v prednosti dobro pripravljene ekipe, ki bodo timsko telefonsko številko 031-340-678 (Tadej Beočanin) ali 040-
sodelovale z drugimi udeleženci tekmovanja. 299-659 (Rado Malnar). Držite se
Začimbe na trasi: tehnična uporaba vrvi, labirint, poseben roka prijav, kajti med prvomajskimi prazniki bo že ogled
pshio-fizični test, streljanje z različnimi orožji, deljena karta prostorov.
... na koncu nagrade za najboljše.
24 - APRIL(2001)
Stran 25
TABORNIŠK
TABORNIŠKII VESTNIK
UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLVIII
med 18. in 19. uro, saj bo ob 19. žrebanje štartnih številk.
TAKT 2001 Ekipe, ki ne pridejo v petek, morajo na pojedino prispeti
Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na najkasneje do 7.30 v soboto 12. maja zjutraj in štartajo kot
tradicionalnem taborniškem košarkarskem tekmovanju v zadnji.Možno bo prespati tudi s sobote na nedeljo. Seveda pa
Kranju. Prvi TAKT v novem tisočletju bo tokrat še bolj pester ne pozabite na šotore!
in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami na igrišču proti Tekmuje se v dveh starostnih kategorijah: 1. (od 15 do 18
prenosnemu pokalu, ki ga ima v svojih rokah še vedno ekipa let) in 2 (nad 18 let). En tekmovalec (ali tekmovalka) v
RAJ-a iz Cerkna. Obljublja se nam mednarodna udeležba, ekipi je lahko leto starejši oziroma mlajši. Tekmovalci,
organizatorji pa bomo poskušali čim bolj popestriti samo mlajši od 18 let, morajo ob prijavi predložiti izjavo staršev.
dogajanje ob robu igrišča z raznimi zabavnimi tekmovanji Tekmovanja se lahko udeležijo tudi ekipe rekreativcev, ki se
in preizkusi v taborniških veščinah. Predvidevamo, da bo bodo skupaj s taborniškimi ekipami potegovale za VELIKO
štadion Stanka Mlakarja v Kranju precej poln, zato si NAGRADO RJS. Tako rekreativne kot taborniške ekipe
čimprej rezervirajte svoj sedež. morajo biti tričlanske. Ekipe so lahko mešane. Popolnoma
KDAJ? 12. maj 2001 ob 8.30 uri. ženske ekipe imajo olajšave pri "fizičnih" preizkušnjah. Na
KJE? Štadion Stanka Mlakarja v Kranju. KT se rešuje test iz življenja ob morju, krpa zračnice,
KOLIKO? 8.000 SIT na ekipo opravlja veščino gurmana, med dvema KT se opravijo
EKIPE naj štejejo od 5-10 članov, lahko so tudi mešane, hitrostna etapa in razna spretnostna tekmovanja, je pa še
igra pa se v enotni kategoriji. veliko novosti.
ROKI prijave in plačila sprejemamo do 4. 5. 2001. Prijave Štartnina znaša 7500 SIT na ekipo za ekipe, ki se bodo
pošljite na naslov Zveza tabornikov občine Kranj, Partizan- prijavile do 4. maja 2001, oziroma 9.000 SIT na ekipo za
ska 13, 4000 Kranj ali po e-pošti: djuroŽrutka.net ali faksu: zamudnike. Štartnino nakažite do sobote 04. maja na žiro
04 59 55 341 ! Plačila nakažite na žiro račun: 51500-678- račun RJS Izola 51430-678-80331 s pripisom "Za Bičikleta
83611 s pripisom TAKT 2001. Ne zamudite rokov. V primeru žur". Štartnina vključuje majico, barvne karte, dva topla
prevelikega števila prijav bomo upoštevali prijave in plačila obroka (zajtrk, kosilo in večerja med sobotnim večernim
po vrstnem redu nakazila plačila. programom) ter popotnico na osebo.
KONTAKT Jure Meglič – uro, djuroŽrutka.net, 041 38 66 Obvezna oprema: Ekipna - prva pomoč, baterijska svetilka,
88 zvonec ali piščalka, krema za sončenje. Osebna - gorsko
Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na kolo, jedilni pribor in menažka, rutica (za tabornike), pribor
nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo sklenili z družabnim za krpanje zračnic (lepilo in "flike"), zračna tlačilka,
večerom. Vse aktualne informacije na domačih straneh rezervna zračnica, izvijač in univerzalni ključ za kolo.
www.zto-kr.org ali posebni strani takt.rutka.net
takt.rutka.net! Prijave sprejemamo le na naslov Tomaž Ceglar, F. Marušiča
4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo plačane
položnice za vplačilo štartnine, ime ekipe in rodu, kategori-
jo, v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko
POZOR, POZOR, POZOR - številko vodje ekipe. Prijave, ki ne bodo vsebovale vsega
zgoraj naštetega, ne bodo veljavne!
POSEBNO OBVESTILO !!! Vsi tisti, ki bi si radi že sedaj rezervirali repete, pokličite na
tel. 041/822-369 (Tomi) ali 041/590-746 (Marjan). Število
Moja teta Graciela mi je izdala zaupno novico, ki jo je
ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Izkažite se in
slišala v izolski ribarnici. Da so tam kupovali večje število
pridite v krojih.
sardel in školjk eni čudni uniformirani ljudje z rutami za
vratom in ji zaupali, da se je že začel kuhati 10. Bičikleta
žur. Prišepnila mi je, da bo zmes skuhana že v petek 11.
maja, jesti pa se bo začela naslednji dan. Ekipe, ki bi jo rade
poskusile še svežo in toplo naj bi vsekakor prišle že v petek
april(2001) - 25
Stran 26
IZ_PRVE_ROK
IZ_PRVE_ROKEE
Techuana - alternativa naravi
Nove informacije o obveznem sestanku – Dnevni red
pripravljalnem taboru Sobota, 5. 5. 2001
Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vo- 12:00 – 16:00 Prihod, postavljanje tabora
dij iz rodov in vodstva slovenske odprave bo 5. in 6. 16:30 Otvoritev pripravljalnega tabora
maja na tabornem prostoru v Techuani, Avstriji. Zaže- 17:00 Spoznavanje – spoznavne igre
leno je, da se sestanka udeležite tudi vodniki in SOS oseb- 18:30 Večerja
je, vendar nam iz Avstrije še niso sporočili največjega šte- 20:00 Taborni ogenj
vila ljudi, ki se sestanka lahko udeležijo, zato prosimo 23:00 Tišina v taboru
vodje iz rodov, da nam do 23. 4. na techuana2001
techuana2001Žrut-rut- Nedelja, 6. 5. 2001
ka.net sporočite, kateri vaši vodniki in člani SOS osebja se 7:30 – 8:30 Zajtrk
želijo udeležiti sestanka. Do takrat nam tudi sporočite 9:00 – 11:30 Spoznavanje okolice tabora in
vprašanja o Techuani 2001, ki jih bomo posredovali av- organizacije
strijskim organizatorjem. 12:00 Kosilo
13:30 Še zadnja vprašanja
Oprema 14:00 Podiranje tabora
Obvezno imejte s seboj popoln kroj, zobno ščetko in
pisalne potrebščine. Priporočamo pa še jedilni pribor,
spalne in toaletne potrebščine, šotor (kapacitete prenoče-
Mailing liste
vanja v zidanih objektih so omejene), fotoaparat, nekaj V želji, da vam zagotovimo ažurno prejemanje infor-
hrane, dobro voljo, obleko za slabo vreme … skratka vse, macij, smo vam na RutkaNET-u uredili mailing liste,
kar se vam zdi, da boste potrebovali ta dva dneva. preko katerih bomo razširjali novice, obvestila in poprav-
ke. Toplo vam priporočamo, da se prijavite na ustrezno
Prevoz listo.
Podrobnosti glede prevoza še niso dogovorjene, naj-
verjetneje bo organiziran prevoz iz Ljubljane. Prizadeva-
mo si, da bi bil čim cenejši.
!! Posebno obvestilo !!
Vodstvo odprave se še pogaja, da bi bila tudi članom
Rodu Sivega volka dovoljena udeležba na delavnicah al-
pinizma in gorništva.
Techuana - naravna alternativa
26 revija Tabor
Stran 27
IZ_PRVE_ROKE
april 27
Stran 28
IZ_PRVE_ROK
IZ_PRVE_ROKEE
Etnostep Stepart
ETNOSTEP SKOMARJE 2001, STEPART ZAKOJŠKA GRAPA
od 23. - 30. 7. 2001 2001, od 30. 7. - 6. 8. 2001
Vabilo udeležencem in prostovoljnemu
osebju
Komisija za program ZTS bo na osnovi lanskoletnih rezultatov in dobre sprejetosti akcije tudi letos pripravila mednarodni
tabor Etnostep Skomarje 2001 in Stepart Zakojška grapa 2001. Na taboru, ki predstavlja delček mozaika programa Evrokoraki
(Eurosteps), bodo popotnice in popotniki (16-22 let) preživeli zanimiv teden v družbi vrstnikov iz Evrope ter hkrati spoznavali
etnološke in kulturne raznolikosti in značilnosti slovenskih in evropskih pokrajin ter se preizkusili v umetniškem ustvarjanju
na to temo.
Poudarek Etnostepa bo na spoznavanju
ustnega izročila bajk in povesti, glasbe,
načiniov preživljanja, gospodarskega razvoja Poudarek Steparta bo na umetniškem ustvar-
Pohorja ter kulinarike, in seveda domačih janju, slikanju, fotografiranju, stvarjanju s
oziroma kmečkih opravil v tem koncu Sloveni- peskom pa tudi na pomoči domačinom in
je. Brez športa, družabnih večerov in zabave taborniških sprostitvenih trenutkov.
pa si tabora sploh ne znamo predstavljati.
Velik poudarek bo na prostovoljstvu v organi-
zaciji. Pričakujemo mednarodno udeležbo.
Klubi popotnikov in popotnic ter posamezniki, ki želite na taboru sodelovati, dobite prijavnice in podrobnejše informacije
v aprilskem POROD-u in v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Število udeležencev tabora je omejeno na 25 na izmeno.
Cena za obe taborjenji je enaka in znaša 11.000 SIT.
Brez pridnih rok prostovoljcev (Kanarčkov) tudi tokrat ne bo šlo. Zato vabimo vse, ki bi radi aktivno zabavo, da se
pridružite in pomagate pripraviti zanimiv in pester program zase in udeležence. Več informacij je na voljo na Parmovi 33.
Da bomo lahko čimbolje pripravili
program in vam posredovali še
dodatne informacije vas prosimo,
da se prijavite čimprej, vendar
najpozneje do 4. junija 2001.
28 revija Tabor
Stran 29
STROKOVNO
Igre
Igre
Igre
Igre
Igre za boljšo skupinsko povezanost
Da skupina lahko deluje, je nujno treba razviti občutek pripadnosti
skupini. Člane posamezne skupine (voda) mora povezovati visoka
stopnja zaupanja, kar je spet odvisno od stopnje medsebojne solidarno-
sti. Vsak član mora biti povsem prepričan, da v nobenem primeru ne bo
zapostavljen, pozabljen, zanemarjen. Vodja (vodnik) pa mora vedeti, na
koga se lahko v posamezni situaciji zanese, komu lahko posamezno
nalogo zaupa.
Vse našteto lahko dosežemo z igrami za boljšo skupinsko Potek igre
povezanost. Ob tem se udeleženci med seboj globje spoznava- Posedemo se v krog. Na prvi listič napišemo pozitivno
jo (etične razsežnosti posameznika), gradijo zaupanje in s sporočilo svojemu desnemu sosedu. Vodja skupine naj vzpod-
tem pripadnost skupini. Zaupanje je še posebej pomembno, če buja udeležence, da napišejo čimbolj originalna sporočila.
lahko skupina samo kot celota (ne pa skupina posamezni- Izogibajmo se splošnih opisov, ki so lahko namenjeni ko-
kov) doseže cilj. murkoli (si mi prijeten, simpatičen...).
Za motivacijo lahko pove nekaj originalnejših sporočil
(npr. "Prijeten mi je tvoj nasmeh", "rad imam tvoj smisel za
Cilji iger za skupinsko povezanost humor" in podobno). Najprej vsak napiše sporočilo svojemu
• skupne izkušnje v različnih situaci- desnemu (po dogovoru) sosedu, nato pa še ostalim članom
jah, boljše medsebojno poznavanje skupine. Vodja zbira lističe za vsakega posebej, na koncu pa
• povečanje stopnje medsebojnega jih izroči udeležencem.
zaupanja Po zaključku igre si vzemimo čas za pogovor in odgovori-
• povezanost med člani in izboljšanje mo na vprašanja: Katero sporočilo vam je bilo najdražje in
nivoja pripradnosti vodu - vodov zakaj? Kako ste se počutili med igro, ali vam je bilo težko pi-
sati sporočilo osebi, ki je ne poznate dovolj? Kako se počutite
duh sedaj, ko ste prebrali vsa sporočila?
Ko vsi vsem napišejo sporočila, naj vsak napiše pozitivno
Pri teh igrah je pomembno, da se udeleženci - člani sku- sporočilo še sebi in pokaže skupini, kaj je napisal.
pine - pred tem že poznajo. Udeležencem moramo posredova-
ti jasna navodila, pomembno pa je, da jim že pred začetkom
igre povemo namen igre in pa pričakovane rezultate. Po- Še nekaj iger
Ego
50 let
membno je tudi, da so udeleženci pri pogovoru odkriti.
Pogled v svet oktober 1953
Darilce za vsakogar Poenotenje
mnenj Otvoritev 1. taborniškega
V igri naj sodeluje od 6-8 članov (nikakor več kot 15), tra- Tri lastnosti doma v Sloveniji: Rod
ja pa naj približno 15 minut. Vsak udeleženec potrebuje Uganimo Jeklarjev, Planina pod
svinčnik in toliko koščkov papirja, kolikor je vseh članov sku-
pine.
avtorja Golico.
april 29
Stran 30
STROKOVNO
Potuha
Potuha
Potuha
Taborova potuha
Biti odgovoren
Vodniki morajo vzgajati in biti
odgovorni Vzgojni odnos in odgovornost od
Kot pri igri z mlajšimi brati ali se-
strami, mora biti vodnik vedno priprav-
vodnikov zahtevata, da so:
ljen poslušati, voditi, pomagati in zašči- • zreli in čustveno stabilni,
titi svoje tabornike. Kakor spontano • skrajno pošteni,
počnejo to starejši bratje in sestre, mo-
• stalno navdušeni,
rajo to početi tudi vodniki. Vzgoja nam
• brezmejno potrpežljivi,
pri tem pomaga, vendar pa moramo ve-
deti, da daru za delo z otroki ne more-
• vedno pripravljeni poslušati,
mo pridobiti z nobenim učenjem. Zato • obzirni in spoštljivi,
se moramo vedno vprašati, če želimo • skoraj imuni na razočaranje in neuspeh,
postati vodniki in delati z otroki in če • zmožni se upreti skušnjavi biti avtoritativni ali agresiv-
nas to resnično veseli. ni in
Kljub podobnostim v odnosu do • biti pripravljeni, da začnemo znova in znova in znova.
mlajših bratov in sester pa so odnosi v
vodu bolj zapleteni in občutljivi. Med-
tem ko si v krogu družine otroci lahko
do neke mere privoščijo izgrede, saj
30 revija Tabor
Stran 31
STROKOVNO
starši na take izgrede gledajo z določeno vodnika občudovali, če bodo videli, da je odvisno, kako bomo to znanje razvi-
mero strpnosti, pa si vodnik izgredov v je pošten in čustveno zrel. Seveda tega jali. Vodnik bi se zato moral nenehno
vodu ne more privoščiti. Predvsem zato, ne bodo doumeli kot je tukaj zapisano, izobraževati in dopolnjevati na različ-
ker je vodnikova vzgojna vloga ocenje- vendar bodo pozorni na vse, kar vodnik nih področjih, da bi lahko uspešneje vo-
vana glede na rezultate in ne glede na stori in bodo zaznali prave vrednote dil vod.
namene. Še bolj pomembno pa je, da se skozi vodnikovo delovanje.
zavedamo, da smo za svoje početje od-
govorni tudi pravno. Otroci imajo pra-
vice, ki jih moramo spoštovati.
Nenehno vzgajanje
Če se spomnimo pomena skavtske-
50 let
ga gibanja, vemo, da je osnovano na
Biti vzor ideji o celotnem doprinosu k celostne- 18. decembra 1953
Preko vodnika otroci ponotranjijo mu razvoju in nadaljevanju vzgoje
vrednote in vedenje, veliko bolj skozi otrok in mladostnikov. Sliši se zaplete-
V Trstu ustanovijo Rod
vodnikovo obnašanje kot njegove bese- no, vendar ni. Izjava o poslanstvu govo-
Modri val, edino enoto
de. Otrokov proces mišljenja in delova- ri prav o tem – vključevanju mladih v izven Slovenije (takrat še
nja ne vsebuje logične povezave med obdobju njihovega oblikovanja v nefor- Jugoslavije), ki deluje še
poslušanjem, analiziranjem in delova- malni vzgojni proces. Na srečo se uče- danes.
njem, pač pa je neposredna in spontana nje nikoli ne konča in od nas je odvisno,
povezava med opazovanjem in opona- koliko novih znanj bomo pridobili. To
50 let
šanjem. Otrok si sam pri sebi ne reče, da še posebej velja za vodnike, saj pridob-
so pravila, ki jih postavi vodnik, razum- ljeno znanje neposredno vpliva na ka-
na in da se jih mora zato držati. Verjet- kovost njihovega dela.
neje je, da bodo delali to, kar bodo po- Vodniki potrebujejo vzgojni odnos, januarja 2000
gosto videli, sploh če bodo za to pohva- ki se kaže v njihovem pristopu k vode-
ljeni. Posnemanje ni način učenja, ki nju voda. Vendar to ni dovolj. Vodnik
ZTS organizira evropski
bi bil omejen samo na otroštvo. Tudi mora razviti sposobnost vzgajati, ki se simpozij na temo Poslans-
odrasli težijo k posnemanju ljudi, kate- odraža v tem, kar vemo in kako delamo. tvo skavtske organizacije v
rih dejanja so skladna z njihovim raz- To – sposobnost vzgajati – doseže- evropskem prostoru.
mišljanjem. mo z nenehnim razvijanjem vseh po- Udeleži se ga več kot 80
Biti vzor ni težko, biti moramo le dročij našega življenja. Za delo v vodu udeležencev iz 24 držav,
pošteni in dosledno početi stvari, ki jih nam taborniška organizacija priskrbi članic WOSM-a.
počnemo in govorimo. Taborniki bodo osnovno znanje in spretnosti, od nas pa
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _________________________________________
ROD: _________________________________________________
ULICA: ________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: __________________________________
_
NAROČNIKOM _
PRIZNAMO 20% POPUSTA! _
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
april 31
Stran 32
STROKOVNO
Orientacija
Orientacija
Orientacija
Orientacija Pepl
Tri geodetske inštitucije s podobnim imenom
V Sloveniji obstajajo tri inštitucije, ki so na različ-
ne načine povezane s kartami. Žal so njihova imena
tako podobna, da jih večina uporabnikov meša med
seboj, kar povzroča majhne nevšečnosti, pa tudi
resnejše zaplete.
Geodetska uprava Republike Slo- Geodetski inštitut Slovenije je ra- Geodetski zavod Slovenije (GZS)
venije (GU RS) je del državne uprave v ziskovalni inštitut v lasti države, ni pa je največje geodetsko podjetje v Sloveni-
sklopu Ministrstva za okolje in prostor. del državne uprave. Do leta 2000 se je ji in je organizirano kot delniška druž-
Pristojna je za vodenje, urejanje in iz- imenoval Inštitut za geodezijo in foto- ba. Nahaja se na Zemljemerski 12 v
dajanje podatkov o prostoru, kamor so- grametrijo. Nahaja se na Jamovi 2 v Ljubljani, v isti stavbi kot Glavni urad
dijo podatki o lastništvu (zemljiški ka- Ljubljani, v isti stavbi kot Fakulteta za Geodetske uprave. GZS opravlja različ-
taster, kataster stavb), topografske in gradbeništvo in geodezijo. Naloga inšti- na dela na področju geodezije, med
pregledne karte, posnetki aerosnema- tuta je izvajanje strokovnih nalog na drugim aerosnemanje (snemanje tere-
nja, podatki o državni meji, o temeljnih področju geodezije v Sloveniji, kar po- na iz letal), terenske meritve, fotogra-
geodetskih točkah in podobno. Glavni meni pripravo projektov, spremljanje metrični zajem ter izdelavo kart. Pri iz-
urad Geodetske uprave RS ima svoj se- razvoja v svetu, svetovanje, izobraževa- delavi državnih kart sodelujejo pred-
dež na Zemljemerski ulici 12 v Ljublja- nje, izdelava posebnih nalog in podob- vsem pri zajemu podatkov za dopolni-
ni, poleg tega pa je po različnih krajih v no. Na področju kart se na Geodetskem tev vsebine, sicer pa izdelujejo najraz-
Sloveniji 12 območnih enot in 46 izpo- inštitutu Slovenije določa, kako naše ličnejše tematske karte za področje Slo-
stav, kjer lahko zainteresirani dobijo državne karte izgledajo, kakšno vsebino venije in tudi za področja drugih držav
podatke za svoje področje. V njenem imajo, v kakšnih barvah so tiskane in (največ za področja bivše Jugoslavije).
sklopu deluje Geodetski dokumentacij- podobno. Poleg tega je inštitut tudi Geodetski zavod Slovenije izdela več kot
ski center (GDC). Na področju topograf- eden izmed dveh večjih izdelovalcev polovico vseh kart v Sloveniji, najbolj
skih in preglednih kart je vloga Geodet- kart v Sloveniji. Poleg državnih kart na znan izdelek pa je Atlas Slovenije v me-
ske uprave omejena na hranjenje in iz- Geodetskem inštitutu izdelujejo karte rilu 1 : 50 000 v obliki knjige in v obliki
dajanje (prodajo) kart (GDC), dejansko mest, turistične in planinske karte, Interaktivnega atlasa na CD-ju.
pa tudi prispeva večji del finančnih upravne in druge karte, večinoma za
sredstev za izdelavo in obnovo kart. Če področje Slovenije. Tudi vsakoletna
torej želite kupiti državne karte, bo pra- karta za NOT je izdelana v tej ustanovi.
vi naslov Geodetski dokumentacijski
center pri Geodetski upravi Republike
Slovenije.
32 revija Tabor
Stran 33
STROKOVNO
Internet
Internet
Internet
Internet bubiŽrutka.net
Novi RutkaNET
RutkaNET je v zadnjem polletju
pripravila novo celostno grafično
podobo taborniškega spletnega
strežnika.
Priprava nove podobe se je začela na zadnji lanski delav-
nici ekipe RutkaNET-a v Marindolu. Zasnova na strani Rut-
kaNET prinaša nekaj več ovalnih oblik in sistematizacijo na-
vigacije s pomočjo ikon. Z novo zasnovo razbijamo 5-barvni
koncept naših taborniških rutk, saj je na voljo več barv (mar-
sovc – zelena, frjulčna – violičasta, pomaranča – oranžna,
ledenka – svetlo modra, Blue Eyes Baby – modra, bubibarva
– temna, partizan – rdeča).
Avtor nove podobe, ki je med večino uporabnikov naletela
na zelo ugoden odziv, je Igor Ajdišek iz RGT, tehnično pa je
pri prenovi servisa sodelovala celotna ekipa RutkaNET-a.
Z novim obdobjem se pričenja tudi vsebinska prenova ser-
gradivo.rut-
visa. Tako vam prinašamo prenovljeno gradivo (gradivo.rut-
ka.net
ka.net), na katerem boste po novem našli dokumente (pri-
pravo na tabor, mnogoboj, inštruktorske projekte, ipd.), inte-
raktivni projekt E-SKAVT, strokovne članke, taborniška ozadja
za vaše namizje, pesmarico, knjižnico … in še kakšno prese-
nečenje.
Seveda pa lahko k vsebini prispevate tudi vi – tokrat vam
za to v sodelovanju z MZT ponujamo še posebno nagrado!
Vsak, ki pošlje kakšno pesmico, kratek sestavek za objavo
na RutkaNET-u, igro za vodovo srečanje, fotografijo za ozad-
je, dokument za objavo na gradivu, fotografijo vaše starešine
ali načelnika za glasovanje za najnaj tabornika meseca ali
kaj podobnega, ga damo v nagradni boben; izžrebali pa bomo
3x po 2 karti za žur ob petdeseti obletnici ZTS in 5. obletnici
MZT v Ljubljani. Materiale pošljite na natecaj rutka.net do
natecajŽrutka.net
15. 4. 2000. Štiri vstopnice bomo izžrebali, dve pa bomo pode- 50 let
lili najbolj prizadevnim.
Sicer pa ste na žur vabljeni taborniki iz vse Slovenije! 13. januar 1952
Ljudska kuhinja v Ljubljani, 20. 4. 2001 ob 20.00. 1. redna skupščina ZTS v Ljubljani.
Vstopnice in dodatne informacije dobite pri Blažu Verbiču:
tel. 031 892-628 ali po e-pošti blaz.verbicŽguest.arnes.si
april 33
Stran 34
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Kometi – nosilci življenja?
Primož
Znanstveniki že dolgo sumijo, da so naši predniki prišli iz
vesolja. Na to misel so jih navedli že rezultati misije Apollo 12,
ki so dokazali, da je življenje v najbolj osnovni obliki sposobno
preživeti v razmerah, ki vladajo v vesolju. Na Zemljo v povpreč-
ju vsakih 100 milijonov let padeta vsaj dve večji vesoljski
telesi, kot so kometi in asteroidi, manjših, kot so meteoriti, pa
še toliko več.
V vesolju je veliko takšnih delcev, ki so večinoma nastali zaradi trka kakega ko-
ZNANE_IZJAVE meta ali asteroida v kak planet. Če je na takšnem planetu vladalo življenje, je po vsej
verjetnosti mnogo vrst izumrlo, nekaj drobnih bakterij pa je lahko odletelo skupaj z
O znanosti delci planeta v vesolje in kasneje trčilo na drug planet. Tak dokaz je meteorit z Mar-
sa, ki nas morda lahko celo pripelje do dejstva, da je bilo nekoč na Marsu življenje.
Zviti ljudje znanost prezi-
Morda je prvo življenje prišlo na Zemljo prav na tak način.
rajo, preprosti se ji čudijo, Kometi so za znanstvenike še danes velika uganka. Vemo, da je površina kome-
modri jo koristijo. (BACON) tov večinoma sestavljena iz ledu in prahu. Ko pridejo v bližino Sonca razvijejo čudo-
Velika tragedija znanosti - vit rep ali celo več repov, ki so praviloma vedno obrnjeni stran od Sonca (tudi takrat,
pobijanje lepe hipoteze z ko se od njega oddaljujejo – torej gredo z repom naprej). Notranjost kometovega
grdim dejstvom. (Thomas jedra in njegova sestava pa zaenkrat ostajata skrivnost. Že vesoljska sonda Giotto je
H. HUXLEY) leta 1986 skušala od blizu raziskati Halleyev komet, pa so znanstveniki, ko se je prib-
Prvi požirek iz kozarca ližala kometu, skrivnostno izgubili vsako sled za njo.
naravoslovne znanosti te Januarja 2004 namerava NASA izstreliti raketo z vesoljsko posadko, ki bo obkro-
žila Sonce. S seboj bo nosila projektil iz čistega bakra, od katerega se bo ločila julija
napravi ateističnega, toda 2005 in sicer tako, da bo projektil usmerjen natanko proti kometu "Tempel 1", ki bo
na dnu kozarca čaka Bog. takrat v bližini. S hitrostjo 10 km/s naj bi 24 ur pozneje treščil v komet. Ustvaril bo
(Wernher von Braun) krater širine 30 m, vesoljska posadka bo nato opazovala zgradbo kraterjeve notra-
LUNINE_MENE
Prvi krajec 1. 4. 2001 ob 12:50
Polna luna 8. 4. 2001 ob 5:23
Zadnji krajec 15. 4. 2001 ob 17:33
Mlaj 23. 4. 2001 ob 17:28
Prvi krajec 30. 4. 2001 ob 19:09
Polna luna 7. 5. 2001 ob 15:54 Ena izmed zadnjih slik jedra kometa Halley, ki ga
Zadnji krajec 15. 5. 2001 ob 12:13 je posnela vesoljska sonda Giotto leta 1986
34 revija Tabor
Stran 35
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Pluton in njegov naravni satelit Charon, ki ju človeške vesoljske sonde do danes še niso obiskale)
njosti. Trk s kometom bo možno opazovati tudi z Zemlje. Namen
tega projekta je tudi raziskati, ali lahko znanstveniki spremenijo
kometovo orbito, da bi tako zaščitili Zemljo pred padajočimi ve-
soljskimi telesi. Eno takih teles je asteroid XF-11, ki nam grozi s
trkom že leta 2028.
Arthur C. Clarke gre v vesolje
Zamisel nove pošiljke nezemljanom je sestavil znani pisatelj
znanstvene fantastike Arthur C. Clarke. V tretji četrtini leta 2003
naj bi podjetje Encounter 2001 LCC poslalo sporočilo morebitnim
nezemljanom daleč onkraj orbite zadnjega planeta Osončja –
Plutona, skupaj z njim pa genetski vzorec samega Arthurja C.
Clarka. Projekt bi stal 25 milijonov dolarjev. Podjetje Encounter
2001 LCC računa na izdatno pomoč sponzorjev, brez katere s pro- Komet Mc. Naught-Hartley, ki se je decembra lani povsem približal
zemljini tirnici
jektom po vsej verjetnosti ne bi bilo nič.
Končno sonda tudi na Pluton
Pluton je danes še edini planet Osončja, ki ga še ni obiskala 50 let
človeška vesoljska sonda. NASA naj bi sondo poslala proti Plutonu
leta 2015. Trenutno pa tečejo vroče razprave o tem, kaj vse naj bi 8. marca 1959
zajemal ta projekt.
Na osmi redni letni skupš-
čini sprejmejo nov statut,
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA ki opredeljuje v ZTS
občinske, mestne zveze,
1. 4. Vzhod: 6:42 1. 5. Vzhod: 5:49 združenje postane zveza,
Zahod: 19:30 Zahod: 20:10 rod pa odred, svet je zveza,
15. 4. Vzhod: 6:16 15. 5. Vzhod: 5:30 starešinstvo ZTS in ZTO pa
Zahod: 19:49 Zahod: 20:27 postane predsedstvo.
april 35
Stran 36
STROKOVNO
ŽVN
ŽVN
ŽVN
ŽVN
Namen tečaja je usposabljanje PP-jev
in grč v specialnih znanjih na področju
življenja v naravi. Po letu 1999 novo
zasnovan tečaj predeluje vsebino pio-
nirstva in bivanja v naravi. Kar pome-
ni, da se pri nas uči spretnosti, ki so po-
trebne za kolikor toliko udobno name-
stitev in bivanje v naravi.
Skrb za naravo in ekologijo ter izgrad-
njo pozitivnega odnosa do okolja nam
pri vsem tem ni nikoli tuja. S čim se to-
rej konkretno ukvarjamo: natančno
predelamo vozle in vezave, se seznani-
mo z lastnostmi vrvi in jih vzorčno tudi
izdelamo, spoznavamo najnujnejšo
zaželeno preživetnikovo osebno opre-
mo, spoznavamo se z izdelavo in vzdr-
ževanjem orodja, osvajamo spretnost
Predstavitev tečaja
gradnje zatočišč (bivakov in ležišč).
PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI
Pi-Bi
36 revija Tabor
Stran 37
STROKOVNO
Postavljamo in uporabljamo različne ognje, gradimo ognjišča in peči, kjer porabi-
mo precej časa za pripravo hrane na že skoraj pozabljen tradicionalni način, in po-
leg množice nenaštetih stvari spretno postavljamo pionirske objekte in dokazuje-
mo svojo izvirnost z raznolikimi taborniškimi patenti.
Ena bistvenih komponent tečaja je tudi, da želimo tečajnikom podati kar največ
znanj o tem, kako osvojeno tehnično specialnost tudi prenašati na sovrstnike in
mlajše rodove.
Tečaj je organiziran vsako leto na začetku meseca junija. Izpeljujemo ga na raz-
ličnih koncih Slovenije in tako poskušamo rodovom v njihove taborniške prostore
vdihniti nekaj pionirskega in gozdovniškega duha. Izobraževanje posameznika na
poti do specialista se po tečaju nadaljuje z delom na osebnem projektu, na vikend
srečanjih in s prikazom znanj na večjih akcijah. Letos se trudimo, da bomo naše
delo predstavili na mednarodnem zletu Techuana. Naše akterje boste pogosto sre-
čevali na večjih akcijah, kjer usmerjamo taborniško aktivnost k pristnemu stiku z
naravo in motiviramo članstvo za osvajanje preživetniških spretnosti.
Več informacij na tel. 031 340
678 (Tadej) ali 040 299 659
(Rado) ali na naši Parmovi 33.
april 37
Stran 38
STROKOVNO
Narava
Narava
Narava
Narava Pugy
Tromeja
Peč - gora miru
Gore so simbol miru, spokojnosti in notranje globine.
Vse te odlike potrebuje človeštvo na poti do vse večje svetovne
harmonije.
"Doseči svoj notranji mir je človekova največja potreba."
(Sri Chinmoy)
Na tem pomembnem evropskem stičišču treh velikih
jezikovnih skupin in kultur naj bo postavljen spomenik
razumevanju in prijateljstvu med narodi.
Tromeja je tako postala člen v verigi več sto različnih
spomenikov miru; med njimi so mostovi, gore, mesta, parki in
druge naravne znamenitosti, ki naj vzpodbujajo k harmonične-
mu sožitju ljudi in narodov, izboljšujejo harmonijo med njimi ter pomagajo pri
preseganju notranjih in zunanjih meja.
Mir ne pomeni le, da ni vojne,
mir pomeni, da vlada harmonija in ljubezen, dopolnjevanje in enotnost."
(Sri Chinmoy)
38 revija Tabor
Stran 39
STROKOVNO
Kosobrin
Kosobrin
Kosobrin
Kosobrin
RUMENI DREN
(Cornus mas l.)
Recepti
Sok
Potrebujemo: 1 kg drenulj in 50 dag sladkorja
Priprava: Drenulje preberemo, operemo in pustimo, da se
odcede.
Zavremo 1 liter vode, damo vanje drenulje in kuhamo
tako dolgo, da oddajo sok. Kahane drenulje pretlačimo skozi
tkanino. Soku, ki smo ga dobili, primešamo sladkor. Ko se
raztopi, nalijemo v steklenice in jih zapremo.
Drenuljin liker
Potrebujemo: 1 kg drenulj, 1 liter 96% alkohola, 25 dag
Rumeni dren je drevo ali grm visok do 6 metrov, z nas- sladkorja, 1 vanilijevo palčico
protnimi, zelenimi vejami in nasprotnimi jajčastimi listi. Li- Priprava: drenulje operemo in jih skupaj z alkoholom in
sti so na koncu nekoliko priostreni in celorobni. Cveti zgodaj vanilijevo palčico damo v kozarec. Dobro ga zapremo in pu-
spomladi, od meseca februarja do aprila, še preden ozeleni. stimo stati 2 meseca. Potem precedimo. V ¼ litra vode zavre-
Cvetovi so majhni, rumeni, združeni v številne kobule. Iz njih mo sladkor, ohladimo in zmešamo z alkoholom. Damo v ste-
se razvijejo viseči, podolgovato jajčasti koščičasti rdeči plodo- klenice in dobro zapremo ter čakamo nekaj mesecev.
vi. Zreli plodovi so užitne živo rdeče drenulje.
Rumeni dren raste po redkih listnatih gozdovih, mejah in Marmelada
grmovnatih pobočjih. Potrebujemo: 1 kg sladkorja, 1 kg drenulj
Nabiramo rdeče drenulje, še preden jih opari prva slana. Priprava: drenulje preberemo, operemo in osušimo.
Sušimo jih lahko v topli pečici ali sušilniku. Posušene Damo v lonec, sladkor raztopimo v vodi in zlijemo na drenu-
hranimo na suhem mestu. lje. Pustimo stati 48 ur, potem pa sok kuhamo tako dolgo, da
postane sirup. Ohladimo in damo v kozarce. Drenuljino mar-
Učinkovine melado lahko uporabljamo za okrasitev sladic ali kot sladico.
Sadne kisline, čreslovine, sladkor in vitamin C.
Vkuhane drenulje
Uporaba Potrebujemo: 1 liter vode, 2 kg drenulj, 1 kg sladkorja
Plodove uporabljamo zoper drisko in pri težavah s preba- Priprava: drenulje operemo, damo v posodo v kateri smo
vo, čaj iz plodov se uporablja pri vročičnih boleznih, iz plodov razopili vodo in sladkor. Med mešanjem zavremo in kuhamo
lahko naredimo zelo okusno marmelado, kompot, čežano, še 20 minut. Vročo maso napolnimo v kozarce in zapremo.
sok, omako, hranimo jih lahko v slanici, jih posušimo in Vkuhane drenulje uporabimo ob pripravi različnih sladic
zmrznemo. in kot prilogo k divjačini.
april 39
Stran 40
Mednarodne
STROKOVNO
Mednarodne
Mednarodne
Mednarodne strani
Pozdravljeni, ljubi bralci!
Danes vam na enem mestu, neverjetno pregledno, predstavljam vse letošnje
poletne akcije, na katere se najbrž lahko še nekako vrinete. Poleg tega vam
povem še, kaj bodo počeli ameriški fantje letos poleti, za vse prostovoljce pa
nekaj informacij o mednarodni prostovoljski organizaciji MOST.
Vse akcije so podrobneje predstavljene na
www.rutka.net/mednarodne in v prejšnjih številkah Tabora.
Vaša Nina
Kdaj Kaj Kje Kdo Koliko
6. – 14.7. 10. kanadski zlet Cabot Beach Park 11 – 17 let, osebje NP
15. – 26. 7. B. Open, avstrijski zlet St. Gilgen, Wolfgangsee 13 – 20 let NP
15. – 29. 7. Nices 2001 Nederweert, Nizozemska 14 – 21 let 14,75 EUR/dan
20. – 30. 7. 7. zlet hrvaških skavtov Fužine pri Delnicah udeleženci, osebje 80 EUR, 64 EUR osebje
21. – 31. 7. Jamborette Kluisbergen, Belgija 15 – 18 let NP
21. 7. – 2. 8. Futuroscout 2001 Jambville, Pariz, Francija 11 – 15 let NP
23. 7. – 1. 8. 15. zlet ZDA Virginia, ZDA fantje: 13 – 18 let 877 EUR
26. 7. – 5. 8. Globalis 2001 Frankfurt, Nemčija udeleženci, osebje ZASTONJ za en slovenski vod
28. 7. – 4. 8. Amikaro 2001 Warwickshire, Anglija 10 – 16 let, osebje 128 EUR (brez hrane), osebje 32 EUR
28. 7. – 4. 8. velški zlet Glanusk Park, Wales 10 – 16 let, vodniki, osebje 132 EUR, 66 EUR za vodnike, 80 EUR za osebje
28. 7. – 4. 8. Causeway 2001 Severna Irska 11 – 18 let, osebje 128 EUR (brez hrane)
28. 7. – 5. 8. 1. švedski zlet Rinkaby 11 – 17 let, osebje NP
30. 7. – 11. 8. Marsna Jamborette Maastricht, Nizozemska 14 – 17 let 110 EUR
1. – 8. 8. mednarodni tabor Mongolija NP NP
4. – 11. 8. Goose 2001 Dorset, Anglija udeleženci in osebje 160 EUR, osebje znižano
4. – 11. 8. Hampshire Venture 3 Hampshire, Anglija 14 – 25 let 160 EUR, NP – ni podatka
R U Odd Enuff?
15. ameriški državni zlet
Boy Scouts of America med 23. julijem in 1. avgustom za
približno 38.000 članov in osebja organizira 15. državni zlet.
»Trdne vrednote, močni vodje, trden značaj šteje« je moto ta-
bora, ki bo postavljen na skoraj 31.000 hektarov velikem po-
dročju, ki sicer pripada vojski ZDA. Taborni prostor, Fort A.P.
Hill, se nahaja v bližini mesta Fredericksburg, v državi Virgi-
nia. Program bo poudarjal taborniške veščine, kondicijo, na-
rodno dediščino in seveda duh skavtskega bratstva (dobesed- raznih tekmovanjih, uživali pa bodo lahko tudi na sejmu
no, saj dekleta na tabor niso povabljena!). Fantje se bodo lah- znanosti in umetnosti. Skavtski duh bo zaživel ob velikih
ko poizkusili v streljanju z lokom, orientiringu, teku čez ovi- (pod)tabornih ognjih. Predvidena cena je 877 EUR (hrana je
re, streljanju s puško, vožnji s kanujem, poleg tega pa še v vključena), na voljo pa je tudi home hospitality.
40 revija Tabor
Stran 41
e strani
strani
STROKOVNO
strani
Izkušnja iz prve roke
Volkulja Alenka se je že udeležila takega tabora. Prijavila se je na tabor
MOST
Poljska AIDS, ki je trajal 14 dni v juliju. Sprejeli so 14 prostovoljcev. Da
Če še vedno ne veste, s katero prosto-
si boste lažje predstavljali, kako poteka tak tabor, vam opisuje svoje iz-
voljno organizacijo (poleg tabornikov)
kušnje: "Tabor je bil namenjen delu z narkomani, še vedno aktivnimi,
bi preživeli poletje, si oglejte predstavi-
nekateri so bili tudi okuženi s HIV. Nisem si znala predstavljati, kaj bom
tveno stran društva MOST na
počela, razen da bom pomagala pri obnovi njihove hiše in drugih vsa-
www.drustvo-most.si
www.drustvo-most.si. Tam si lahko
kodnevnih opravilih. In seveda pokazala, da se ne bojim ljudi, ki imajo
preberete, da društvo MOST v sodelova-
AIDS." Na taboru jih je vodila psihologinja Ella, Poljakinja. "Stanovali
nju z mednarodno organizacijo SCI
smo skupaj s člani komune (okrog 25) in njihovimi terapevti. Člani so
(Service Civil International) in drugimi
bili tam prostovoljno, vsakdo, ki se je želel odvaditi svoje odvisnosti, je
partnerskimi organizacijami združuje
imel po detoksifikaciji možnost priti v takšno komuno, ki jih tam ni tako
prostovoljce s celega sveta na medna-
malo. Prebivalci komune so sami pridelovali zelenjavo in sadje, si kuhali,
rodnih delovnih taborih doma in v tuji-
obdelovali zemljišče okoli hiše, hodili na sprehode, izlete, hkrati pa so se
ni. Projekti so organizirani na področ-
odvajali svoje odvisnosti, saj so imeli vmes tudi terapevtske urice, se-
jih pomoči socialno ogroženim skupi-
stanke. Mi, prostovoljci, smo se vklopili v njihove skupine, obdelovali vrt,
nam, ekološke problematike, ženskega
pomagali v kuhinji, obnavljali dom. Zvečer smo se šli igrice, vedno je bil
vprašanja, renovacij, pomoči tretjemu
pripravljen program. Večino časa smo preživeli s člani komune in seveda
svetu … Skozi različne aktivnosti
smo se drug na drugega zelo navezali. Včasih smo se tudi sami odpravili
(mednarodni projekti prostovoljnega
raziskovat nove kraje." To je bila za Alenko "izkušnja, ki je nikoli ne po-
dela, seminarji, treningi, akcije solidar-
zabiš. Nikakor mi ni žal, da sem šla na ta tabor, veliko sem odnesla od
nosti s tretjim svetom, individualno izo-
tam, pa tudi nikamor drugam ne bi hotela iti. Zame je bilo to eno izmed
braževanje …) skušajo pri SCI doseči
bogatejših doživetij."
promocijo mednarodnega razumeva-
nja in miru in vzpodbujati posamezni-
ke k večji družbeni angažiranosti.
Tabori so namenjeni prostovoljcem
od 16. leta dalje (za tabore v Sloveniji)
oz. od 18. leta dalje (za tabore v tujini). 50 let 50 let
Za tabore v državah Azije, Afrike in Juž-
ne Amerike je starostna meja 21 let. V
njihovi pisarni dobiš tudi seznam vsa-
marca 1974 aprila 1956
koletnih taborov. Prijavnine na tabore Najmlajši taborniki posta- Taborniki začnemo prazno-
znašajo od 8.000 do 12.000 SIT. Za ta- nejo z uvedbo nove katego- vati Dan tabornikov Slove-
bore v Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in rije članstva MURNI. nije.
Magrebu se plača poseben dodatek v vi-
šini 50 CHF.
april 41
Stran 42
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Nova Kaledonija - francoski teritorij
Nova Kaledonija, četrti največji otok na Pacifiku, ki leži
kakih 1500 kilometrov od avstralskega Velikega koralnega
grebena, je francoski teritorij. In, ko prideš v Noumeo,
glavno in lahko bi rekli tudi edino mesto Nove Kaledonije,
to takoj ugotoviš tudi sam.
je bilo približno 21.000. Večina jih je po
preteku kazni ostala tu. Pri tem se na
potrebe in želje domorodcev niso prav
preveč ozirali. Še manj pa so njihove že-
lje upoštevali po odkritju bogatih naha-
jališč niklja, ki so vzrok, da je Nova Ka-
ledonija še danes francoska.
Ko letalo med pristajanjem zakroži
nad otokom, namesto zelenja vidiš
ogromne rdeče površine zaradi rudni-
kov popolnoma uničene pokrajine, iz-
toke rek pa spoznaš po velikih rjavih
madežih v morju.
Nikelj je tudi ena glavnih spornih
Noumea z veliko marino spominja na mediteransko mestece. točk med Kanaki in Francozi. Kanaki se
Po ulicah se vozijo predvsem re- Zadeva pa se drastično spremeni, ko že kar nekaj časa borijo za svojo neodvi-
naultovi avtomobili, vitke belke so oble- se od Noumee oddaljimo. Novejših av- snost in včasih je ta boj precej krvav.
čene po zadnji modi, kar nekaj trgovi- tomobilov praktično ni več, zamenjajo Medtem ko sva bila na otoku midva, je
nic je specializiranih le za vino in sire, jih redki poltovornjaki z odprtimi stre- bila zaradi stavke v rudnikih nekaj dni
da o številnih malih galerijah in fran- hami. Belci so le še v večjih naseljih in prekinjena cestna povezava s severnim
coskih restavracijah niti ne govorim. Že še to v majhnem številu. Namesto njih delom otoka. Kanaki so namreč zahte-
pogled po navadni živilski trgovini bi sva srečevala hladne in ponosne Kana- vali večji delež pri deljenju rudnega ko-
zadoščal, da bi naključni obiskovalec ke, ki so le redko odgovorili na nasmeh, lača.
deželo takoj povezal vsaj z Evropo, če že sami od sebe pa naju niti enkrat niso In prav zaradi takšnih dogodkov je
ne s Francijo, saj je večina izdelkov od skušali ogovorili. Nova Kaledonija zelo slabo turistično
sira, testenin in mesnih izdelkov pa vse Novo Kaledonijo je za francosko že razvita. Med najinim enotedenskim po-
do šamponov in zobnih past iz evrop- leta 1853 proglasil Napoleon III. Fran- tepanjem po glavnem otoku nisva sre-
skih držav. Temu primerne so seveda cozi so na otok zadnjih 30 let 19. stolet- čala niti enega turista, videla pa sva
tudi cene. ja odvažali zapornike. Vsega skupaj jih najmanj dvajset različno razsežnih po-
42 revija Tabor
Stran 43
RAZVEDRILO
Kar naenkrat je postalo bolj toplo, okrog naju pa je bilo toliko dima, da sva le
s težavo dihala. Temu primerna je bila seveda tudi vidljivost.
Nova Kaledonija so tudi ogromne kokosove plantaže.
žarov. Skozi nekaj le-teh sva se peljala in bilo je precej vroče
in zadimljeno. Vzrokov za tako veliko število požarov je več,
vendar jih večino namerno povzročijo Kanaki sami. S pomoč-
jo ognja iz že tako redkih gozdov spodijo divje prašiče in sr-
njad, ki postane lahek plen domačinov; s požigom se mašču-
jejo za neporavnane račune in s požarom ne nazadnje na tra-
dicionalen način čistijo zemljo.
Kljub njihovi nepristopnosti in najinim jezikovnim teža-
vam - uradni jezik je nama neznana francoščina, z anglešči-
no pa si razen v Noumei nisva mogla pomagati - sva se na po-
potovanju okrog 400 km dolgega otoka odločila poizkusiti
Na srečo sva bila na poltovornjaku in čez minuto je bil požar že daleč proč.
štoparsko srečo. Avtomobili se izven Noumee sicer močno raz-
redčijo, vendar toliko raje ustavljajo. To, da sta bili poleg "Bon
žur" najini edini francoski frazi "Ž ve a Noumea" in "Ž ne par-
le pa franse" (ki sicer povesta, da hočeva v Noumeo, zraven pa Popotniška sekcija KDPM vsak drugi
dodajata, da se med potjo na žalost ne bomo mogli pogovarja- četrtek v mesecu v Dvoranici KS Vižmar-
ti), ni predstavljalo bistvene ovire. Zavihtela sva se na zadek je-Brod prireja Potopisni večer. 12. april
odprtega poltovornjaka, se skušala čim bolj udobno namestiti 2001 ob 20.00 - Jurij Senegačnik,
in mahajoč pozdravljala avtomobile ter mimoidoče pešce. Južnoafriška republika.
Zdelo se nama je, da edino tu ni pomembna barva kože.
april 43
Stran 44
Trenutki
Trenutki
Trenutki
RAZVEDRILO
Trenutki
Vse, kar je na strani realnega
Oni dan me je presenetilo pismo. ca? In so sploh resnični obrazi iz dnevnih novic? Pa
Neznana pisava, spremenjena. Iz prijetne duše, ki jim podarjam svoj čas? Vsi tisti pogle-
drugih krajev. Le kdo mi pošilja di, ki jih razumem ravno tako, kot si v tistem trenutku
sporočilo? Kaj piše? In da je za- zaželim? Je mar realno moje hrepenenje, ali morda
deva še bolj skrivnostna re- njihovi pogledi? In ko sem že pri pogledih: Je to, kar
klamna kartica, ki je pošiljatelju prebiraš, moja realnost, ali pa morda tvoja predstava?
dovolila, da je nekaj svojih be- Vsi ti vprašaji mi prav nič ne olajšujejo korakov v jutri;
sed lahko stisnil med že na- pa tudi otežujejo mi jih ne. Tukaj so, da lahko dvom
tisnjen tekst. Želja. Vse postavim na tehtnico Realnosti. Celo moram to
tisto, kar je na strani storiti!... Vsa ta množica obrazov, ki me zaz-
Realnega ... Brez namujejo, ne da bi se včasih zavedala. Vse
podpisa ... te dogodivščine, ki mi odkrivajo nove
in nove razsežnosti. In vse te sanje, ki
In kaj je vse ti- jih gojim v lončku na sončni okenski
sto, kar je na polici. Vse, prav vse, kar me vsak dan
strani realne- obdaja, vse, kar sem sama, vse do-
ga, se sprašu- loča tisto mojo Realnost.
jem? Kaj sploh Tudi tista tišina, ki je nastala v pe-
je realno? tek zvečer. In tudi jutro, ko je prišel
Je to vse tisto, gospodič po objem. Pa žareče očke
kar je tukaj in skuštranih bosopetcev in tudi tisto
zdaj? Morda ti- glasno upanje, ki venomer tiktaka.
sto, kar zazna- Vidiš?!... Samo zaslutiš lahko, katere
muje moj dan, stvari so na moji strani realnega. Tudi jaz
ves tisti (ne)red, ki jih mnogokrat le slutim. In zato tako težko
me spremlja od prete- izgovorim, da je to eno in edino. Da je ta moj
govanja v jutro pa do svet pravi, tvojemu pa da nekaj manjka. Ta-
nasmeška za lahko noč? Je krat namreč, ko se v zrcalo gledam jaz, ti stojiš
realen moj urnik ali nered? In drugje in dugačna svetloba pada na tvoj zorni
mar nisem jaz tista, ki določam kot. Druge stvari so te določile in zato ti govorim:
svojo stvarnost? Moja dejanja, Šele ko boš nekaj časa gledal skozi tuje oči in čutil
moje misli, vsi mimoidoči na tuje poti, šele takrat si drzni presojati, kaj je tisto,
ulici, pa napačna telefonska kar je na strani Realnega.
zveza in včasih neizmerno ra-
doživ dan? Mar so stvarni tre- Mar nima vsak svoje Realnosti?
nutki, ko zvita v dve gubi ča-
Lrga
kam, da me poboža žarek son-
44 revija Tabor
Stran 45
Ježkov KotIček
RAZVEDRILO
Ježkov
JežkovKotIček
KotIček
Ježkov kotiček
Resničnemu Jonatanu Galebu…
V drobni knjižici, ki vam jo predstavljam tokrat, boste izvedeli,
zakaj Jonatan Livingston Galeb ni navaden galeb. Zakaj mu
iskanje hrane, kakor to počno navadni galebi, in posedanja na
obali, kakor to počne preostala jata, ne prinaša sreče in
zadovoljstva?
Ne bojte se! Knjiga nikakor ni ornitološki priročnik s pod-
naslovom Življenje galebov. Pravzaprav se avtor Richard
Bach ni prav nič potrudil, da bi nam nazorno predstavil živ-
ljenje teh obmorskih ptičev. Če zanemarimo prizore iz narave
imajo nastopajoči le malo ptičjega. Prej nasprotno, so zelo
človeški! Njihovo obnašanje, njihovi pogovori, razmišljanja
in doživljanje so na las podobni našemu vedenju, pogovorom,
doživljanju in čustvovanju.
Prav zanimive ter nenavadne pa so prigode in doživljanje
teh galebov. Površnemu in premlademu bralcu se bo morda
zdelo, da je glavna stvar v knjižici z naslovom Jonatan Li-
vingston Galeb
Galeb, prav letenje. Skrivnost ptičev, ki že od pra-
davnine buri človeško domišljijo. Konec koncev lahko zares
kratko, a bogato zgodbo beremo in doživljamo le na tak na-
čin. K estetskim užitkom in sproščanju misli ob branju izdat-
no pripomore cela vrsta neverjetnih črnobelih fotografij. So-
žitje slike in zgodbe je prava paša za oči in domišljijo. Pozor-
nejši bralec ne bo spregledal druge, pomembnejše plati. Jona-
tanovo zgodbo lahko vidimo kot prispodobo za trnovo pot vsa-
kega napredka, saj kdor odkrije nekaj novega, novo pot, nova
spoznanja, se mora navadno odtrgati od množice, kršiti stara žav, zakaj njihov ideal je popolnost. Žrtve za dosego le-te so
pravila in dostikrat premagovati odpor tistih, ki vztrajajo pri zanje manj pomembne.
starem. Prevajalec pravi, da so ti galebi prispodoba razisko- "Svobodni smo, da gremo, kamor želimo, in da smo, kar
valcev in krivovercev hkrati (na kar spominjata tudi imeni smo," je odgovoril Jonatan, vzletel s peska in se obrnil proti
galebov – Livingston in Kalvin), ki se ne ustrašijo nobenih te- vzhodu, proti domačiji Jate.
Jež svetuje, vi preberete:
Richard Bach, Jonatan
Livingston Galeb
april 45
Stran 46
ZZZznanj
znanj em dodoodgovora
RAZVEDRILO
Zeznanjem
m do odgovora
1 2
znanjem do odgovora
3
odgovora
4
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravil-
nim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pra-
Matija
5 6 7 4 vilna rešitev je povezana z najpomembnejšim dogodkom v zad-
njih petdesetih letih.
5 2 7 8 1. Kateri ZOT po vrsti se je zgodil letos? Ž – peti, Š – šesti, Č –
sedmi.
2. Izmed vseh slovenskih PP-vodov le eden redno pošilja zapi-
9 10 7 6 se svojih dogodivščin. To je: O – PP vod mulci, I – PP vod Parmo-
va, E – PP vod Efenkova.
3. Kje je zadnje leto opazna apatija? P – v ZTS, C – v MZT, T –
STRIC _VOLK v ZTMSGS.
4. Kje se je taborniška krivulja že obrnila navzgor? O – v Po-
savju, M – v Pomurju, S – v Porenju.
Izobraženi so taborniki, izobraženi. Skoraj vsak že
5. Na katerem zletu ZTS se je zbralo največ tabornikov? L – na
ima polena okrog vratu in ne le enega! Pa so res tako
šestem zletu v Metliki, O – se še nikoli ni zbralo največ tabornikov,
modri in razsvetljeni, da ne potrebujejo tečajev? So
ampak predvidevamo, da se bo v Tolminu, R – v Medvodah.
res dosegli meje tabornikom znanega in dosegljive-
6. Letos je mednarodno leto: Z – tabornikov, F – skavtov, S –
ga?
prostovoljcev.
Letos bosta v Gozdni šoli dva tečaja manj. Vodniški
7. Kje lahko preživiš počitnice kot tabornik prostovoljec? T – v
in ena izmena inštruktorske šole. Najprej so s sten
pomorskem skavtskem centru Veruda, O – na Visu, D – na Zvezi.
izginile fotografije generacij inštruktorjev, zdaj pa
8. Na kaj je pozabil Stric Volk, ko je napisal komentar o ne-
izginjajo kar tečaji. Saj ne, da bi mi bili inštruktorji
sramno visokih taborninah za svetovni zlet? F – na dobrosrčnost,
in bodoči vodniki tako zelo všeč. Včasih so ponoči bili
T – zdravo pamet, J – solidarnost.
celo tako glasni, da so se zbudili moji mladiči in sem
9. S čim lahko vodnik doseže največji vzgojni učinek? B – s
jih potem vso noč miril, češ da ni bilo nevihte in da se
palačinkami, A – z igro, N – z recitiranjem.
jim je samo zdelo, da slišijo grmenje.
10. Zdravilni jeglič lahko uporabimo za kuhanje čaja, ki: Z –
Ali se zmanjševanju števila taborniških krojev in
čisti kri, U – čisti nos, H – čisti grlo.
rutk izgublja tudi izobraževalna vloga naše Gozdne
šole?. Sicer ne vem, kaj o izobraževanju meni brat
medved, saj se že dolgo nisva srečala, a vsekakor bi REŠITEV IZ ŠTEVILKE 3/2001:
ga bilo zanimivo povprašati, kaj se z izobraževa-
njem dogaja v njegovem revirju. Da ugotovim, ali so SVETOVNI DAN VODE
tudi njegovi človeški prijatelji tako vseznalski.
Poletje še prav prišlo ni, pa ga že krajšajo, črtajo, Rešitve so: ______________________________________
NAGRADNI KUPON ŠTEVILKA 4
popravljajo. Me prav zanima, kakšen vrvež bo v ________________________________________________
________________________________________________
Gozni šoli poleti. Morda pa bo v najboljših štirih po-
________________________________________________
letnih tednih božanski mir in bom užival le ob petju Reševalec: ______________________________________
ptic in pogledu na gore, kar se za Triglavski narodni ________________________________________________
park sicer spodobi. Le v to nisem prepričan, da je za ________________________________________________
moj notranji mir vredno pustiti tabornike neizobra-
žene.
Vaš stric Volk
46 revija Tabor
Stran 47
Nagradna
Nagradna križanka
križanka
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
Nagradna križanka
SESTAVIL
F. KALAN
POMARANČI
PODOBEN
IGRALKA
GARDNER
VZDEVEK IZRAELSKA
RADKA POLIČA SKUPŠČINA
OLIVER
TWIST
TEŽAVA PERZIJA FIGURA PREBIVALEC 4. IN 21. ČRKA
ISTRE ABECEDE
SADEŽ
NAŠ
KOŠARKAR
PUSTOLOVEC
PEVEC JUNKAR KAKTUS
(KRAJŠE) HRVAŠKI
IMENITEN OTOK
ČLOVEK TVOR
RUBIDIJ
STENA IGRALEC SOCIALNI
FORIJAN POLOŽAJ ORIENTALSKA
SLADICA
KRAJ PRI
MUSLIMANSKI 2. IN 5. GLAVNO POREČU
VLADAR VOKAL MESTO GANE
ZMIKAVT
TRAVNATA
ENOTA ZA POVRŠINA
MERJENJE RUDNIŠKA
PRIPRAVA
NAŠ NOGO-
POLDRAG SREDOZEMSK METAŠ (AMIR)
KAMEN A OKRASNA HROŠČ NA
RASTLINA TRTI
RASTLINA IZ
KATERE NAŠ PUBLICIST PAPIRNATA
PRIDELUJEMO (MART) KAPA
VINO
RIBJE JAKOST
OČE JAJČECE PREMIK
NEIMENOVA- TELESA,
NA OSEBA KRETNJA
PREDSTOJNIK ŽIVAHEN ANG.
NICK OPATIJE PLES
NOLTE ANDREJ RAFKO
BRVAR IRGOLIČ
IGRALKA RISBA,
COLLINS SKICA
NAŠ SLIKAR GOVORNIŠKI
(ANTON) ODER
NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_ŠTEVILKA_4
Pravilno izpolnjen kupon št. 2 je poslalo 34 bralcev TAB- za rojstni dan šla Špela Poznik iz Ljubljane, nagrado
ORA, pravilne rešitve so: SKAVTSKA FUNDACIJA, HRIBAR, podjetja JAZON pa dobi Jan Gregor z Bleda. Čestitamo!
HROMOT in ZNOT.
Nagrajenci so: Baseball čepico (podarja Flo&Boy, Nagradne kupone št. 4 pošljite najpozneje do 25.
d.o.o.) je dobil Nejc Petrič iz Spodnje Idrije. DROGINI na- aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljub-
gradi sta prejela Ivan Hribar iz Ilirske Bistrice in Anja ljana. Obvezno na dopisnici.
Krenker iz Velenja, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo
april 47
Stran 48
Izšel je
nov
taborniški
priročnik
48 revija Tabor
Sorodne izdaje
Revija Tabor 2001/9
Vedno prekratke
Revija Tabor 2001/3
Kaj pa pomlad?
Revija Tabor 2001/2
Enoletna naročnina
