Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
44 RAZVEDRILO
TRENUTKI
Polet galeba
Sam ni vedel, kako se je znašel on, mehka, bela, topla kepica na lese- verjel. Krila imam, se je zavedel in zamahnil, zakrilil in padel
nem krovu barkače. Prekrižal je, kot bi bili zlomljeni, svoji roki zadaj nazaj na palubo, polomljena. Leti, mu je pihal na dušo glas
na hrbtu in se z njima dotaknil tal za oporo. divjine. Leti, leti, leti je slišal in čutil, kako je lažji, lažji. 'Le-
Staremu mornarju je zaigralo srce, ko ga je zagledal tam. 'Ogromno tim', je vrisknil in čofnil v vodo ob pogledu na žalostnega
zakladov imam, vse je tvoje', mu je rekel starec: 'Kaj bi rad?'. On je mornarja. Misel na letenje ga je ljubeče bodrila in mu vlivala
žalostno gledal, topo naprej. Ni mu bilo do zakladov, čeprav je vedno novih moči, da je spet mahal in mahal, galeb sem, se je raz-
hrepenel po njih. Težke roke so mu padle na tla. Zamižal je. veselil, galeb sem in je letel.
Sanjal je o velikih prostranstvih brez mej, o globinah brez dna. Krila S pogledom je objel barko in mornarja na poti v neskončna
imaš, se je zbudil v njem klic divjine. Krila imam, si je ponovil, da bi si prostranstva. Luna
RAZVEDRILO januar 45
JEŽKOV KOTIČEK
Butec in butec po slovensko
"Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji
pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža,
ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje
koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nad-
stropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je
vasi Butale."
Tiste, ki željno pričakujete mojo misel o Harryju Potterju,
bo tale izbor "iz naftalina" žal še enkrat grenko razočaral. Če
pa bo vaša radovednost premagala vaše predsodke, obljub-
ljam veliko smeha in zabave.
Vemo, da so! Slišali smo že zanje. Toda .. Kdo vendar ti
Butalci so, kje živijo, kaj počno, kaj tare njih in koga tarejo
oni? Skoraj vse o njih nam zaupa Fran Milčinski
Milčinski. Zdi se da
Butalci, odkar so rešili težave s soljo, v potu svojih obrazov iz-
datno razširili cerkev in se podali v lov za strašnim Cefizljem
– to nemara že veste, živijo mirno in spokojno. Motite se, po-
šteno se motite!
Vzemite si prosim urico časa in preberite slabe tri ducate
čisto kratkih, a sila duhovitih zgodbic, ki jih je Fran Milčinski
napisal že davnega leta 1917. Če se starejših slovenskih lite-
rarnih del kot po pravilu ogibate zaradi temačnih vsebin raz-
tegnjenih na nekaj sto straneh, je tale knjižica pravo nasprot-
je. Kratko in sladko! Takšnega humorja, preprostega, ljudske-
ga, po vrhu še slovenskega, pa še ne. Morda se bo komu zazde-
lo, da je prestar za takšne zadeve, da je to stvar za male otroke.
Odgovor: "Upam, dragi bralec, da nikoli ne boš prodal svojega
iskrenega smeha ter kančka otroka v sebi, potem pa se tako iz-
govarjal na svoja leta!"
In ko bodo vaši medvedki in vaše čebelice izvedeli vse o
Butalcih, jim preberite še prigode Skavta Petra. Fran Milčin-
ski je zakon!
"In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in
je bil mlajši rod korajžen in šel pogledat po svetu in so se ne-
kateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo
celo do morja in so si tam postavili ognjišča. Ostali pa so, kar
Jež svetuje, vi preberete: so bili."
Fran Milčinski, Butalci Kar ozrite se, uzrli jih boste!
