Revija Tabor 2003/3
Pomlad 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 IZ PRVE ROKE
tov, ki so bili začetniki in ustanovitelji jamboree, ki je bil 1995. na Nizozem- Pridobljene izkušnje so uporabili Peter,
skavtskega gibanja pred II. svetovno skem, ki sem se ga tudi sam udeležil, Razi, Bračko kot Svizci na mednarod-
vojno v Šaleški dolini oziroma so svoje tako v organizacijskem, bivalnem, vse- nem tekmovanju na Hrvaškem (Avan-
skavtske vrednote, izkušnje in znanje binskem in duhovnem smislu, s čim tura 2001 in 2002). Obakrat so prišli do
prenesli na tabornike tudi v povojni večjo mednarodno udeležbo skavtov. konca in zasedli 8. mesto v močni med-
čas, bili aktivni pri snovanju ZTS in pri To nam je v veliki meri uspelo. Ponosni narodni zasedbi. Letos pa so se odločili,
ustanavljanju taborništva v Šaleški do- smo, da je drugi jamboree, ki je bil lani da s člani rodove uprave prvič pripravi-
lini, pa tudi na čast tistih tabornikov, ki v Tolminu, posnemal model, ki smo ga jo podobno mednarodno tekmovanje v
so si jih upali nositi v letih 1965-67 in osvojili v Velenju, v marsičem pa je bil Sloveniji pod nazivom Adventure Race
do sredine 80-tih let, dokler niso raz- nadgrajen. Prisotnih je bilo ogromno Slovenia - Velenje 2003. Organizacija
padli, torej v času, ko je bilo uradno skavtov iz različnih držav, duhovna in priprave so v polnem teku, tekmova-
pokrivalo titovka in ko nam je bilo komponenta je bila razširjena z afriški- nje bo potekalo v okolici Šaleške in
izrecno prepovedano s strani ZTS nositi mi duhovnimi posebnostmi, organizi- Zgornje Savinjske doline v začetku me-
skavtski klobuk. Velik poudarek daje- rana je bila tudi maša, tako kot prvič v seca julija.
mo tudi uniformiranosti - kroj, ruta, Velenju - apolitičnost projekta. Vse, kar
četna, vodova, rodova, slovenska zasta- sem naštel, so temeljne značilnosti
va, zastava WOSM-a, ZTS. Prav naša jamboreejev in teh značilnosti ne bomo
uniformiranost je na Bledu in v okolici srečali v nobenem od desetih zletov, ki
že večkrat pritegnila pozornost tujih so bili organizirani po II. svetovni voj-
skavtov, ki so se potem, ko so navezali ni. Enako ali pa še bolj odklonilno do
stik z nami, odločili za nekajdnevno omenjenih značilnosti, so bili organi-
skupno taborjenje v Ribnem. zirani zleti na jugoslovanskem nivoju.
Večina tabornikov svoje najštevilč- Podrobno razlago in primerjavo sem
nejše srečanje imenuje zlet, Velenj- pripravil v zakIjučnem biltenu velenj-
čani pa poudarjate, da so zleti stvar skega jamboreeja, v katerem so anali-
preteklosti in srečanje poimenujete zirane podrobnosti dogajanja na prvem
jamboree. Kje so vzroki? In kje so jamboree-ju leta 1997. Bilten tudi raz-
vzroki nesoglasij med vami in ZTS kriva, kje je prišlo do kratkega stika
po jamboreeju v Velenju? med ZTS, Šaleško zvezo in RJZ, vseka-
Najprej je potrebno opredeliti, kaj kor pa bo zanimiva finančna primerja-
je bil zlet po definiciji in vsebini v času va med obema jamboreejema. V fi-
enopartijskega komunističnega siste- nančnem poročilu z jamboreeja 1997
ma, ko nismo bili člani WOSM-a, oziro- so izračunane primerjave deležev ta-
ma smo bili izključeni iz njega, kaj je bornikov Šaleške doline in ostalih ro- Kakšna je vloga mentorjev v četah?
jamboree, definicija, kako si ga je za- dov ter ZTS. Pomen prvega slovenskega V vseh rodovih so bili in so še kot
mislil in ustvaril ustanovitelj B.P., kak- jamboree-ja za RJZ, Šaleško zvezo in nosilci delovanja učitelji oz. profesorji
šne zahteve, norme in načela mora za- ostale rodove naše zveze je bil seveda iz- in to pravilo je stalnica našega delova-
sledovati, da ga lahko tako imenujemo. jemno velik, tako v promocijskem, or- nja. Prisotnost pedagoškega kadra nam
Če oba primerjamo ugotovimo, da sta ganizacijskem in vsebinskem smislu, omogoča, poleg pedagoško vzgojne
definiciji enega in drugega povsem raz- pridobili pa smo ogromno izkušenj in podpore, tudi stalno koriščenje šolskih
lični in ju je nemogoče enačiti. Cilj or- znanja, ki ga s pridom koristimo. Naš prostorov. Tako imajo vse čete rodu že
ganizatorjev in mene kot načelnika pr- prispevek v skupnem projektu je bil več desetletij taborniška srečanja vsak
vega jamboreeja leta 1997 v Velenju je ogromen, na to smo zelo ponosni in to petek od 17. do 18. ure. Brez takšnega
bil, da v okviru razpoložljivih možno- nam je močno dvignilo samozavest ter organizacijskega pristopa ne bi nikoli
sti, čimbolj posnemamo 18. svetovni željo, da se spopademo z novimi izzivi. zmogli velike množičnosti. Šolski pro-
IZ PRVE ROKE marec 21
stor nam daje varno zavetje, pedagoška pokriva izobraževanje inštruktorjev v
prisotnost v obliki starešine čete pa Bohinju. Gre za enega največjih stroš-
nudi vso vzgojno in izobraževalno po- kov - okrog 250.000 SIT vsako leto, kaj
moč, kontrolira delo, ga spodbuja in ostane za opremo, učiIa, tekmovanja.
nosi tudi največjo odgovornost. Men- Za vsak večji projekt posebej iščemo do-
torji - starešine čet so neločljivi sopotni- natorje. lz tega je razvidno, da zelo tež-
ki četnih zimovanj in taborjenj, njiho- ko pridemo do denarja in prav zaradi
va prisotnost pa ustvarja pri starših in tega smo še posebej izredno občutIjivi.
ravnateljstvu šol zaupanje v organiza- V Sloveniji so visoke štartnine, ki veliko
cijo. obetajo, malo nudijo (primer: zadnji
Rod Jezerski zmaj lahko zaradi ROT). Sami organiziramo podobna
izredne številčnosti članstva poime- tekmovanja - ŠTPM in Škalska liga kaj
nujemo tudi institucija v instituciji. te briga za polovico ceneje, finančna
V preteklosti je prihajalo do kratkih primerjava med jamboreejem 1997 v
stikov med Velenjčani in posamezni- Velenju in jamboreejem v Tolminu
ki ali določenimi organi Zveze ta- 2002 je zelo zanimiva!! Povsod se radi-
bornikov Slovenije. Zakaj? kalno zmanjšujejo sredstva, športni
Statistični podatek dokazuje, da je starši, šolami, podjetji, občino, se je klubi se morajo združevati, ker prepro-
rod Jezerskega zmaja iz Velenja najšte- odražalo tudi v materialnem smislu. sto ni druge rešitve. Zelo poglobljeno
vilčnejši rod v zadnjih dveh desetletjih. 1977. leta smo prišli pod okrilje ZTKO. bomo morali razmisliti, kako naprej
Številčnost članstva se suče v povprečju Od takrat naprej je bilo financiranje razvijati našo organizacijo. Treba bo
okoli 700 članov. Statistika dokazuje, konstantno, poleg tega pa nas je močno bolj prisluhniti problemom in tegobam
da največ rodov v ZTS šteje med 80 do finančno podpiralo Gorenje, občasno baze in se, žal, prilagoditi novim raz-
250 člani. To je številka, ki omogoča Premogovnik Velenje, Vegrad, močno meram, začeti pa od vrha navzdol.
optimalno delovanje v vseh pogledih in nas je oskrboval OSTO Velenje, Civilna Kakšni so načrti razvoja Šaleške ta-
praviloma bomo našli v tej velenjski zaščita Velenje. V začetku 80-tih let smo borniške zveze v bodoče?
skupini rodove, ki so tudi zelo uspešni, zgradili svoj center v Ribnem in Savu- Pripravljamo kadrovski projekt za
tako v tekmovalnem kot tudi na drugih driji. Po letu 1990 so se finančni tokovi razširitev enote še na dve podružnični
področjih. Zato smo pogosto slišali oči- radikalno zmanjšali. Potrebno se je šoli. Na eni izmed podružničnih šol pa
tek, »zakaj ne formirate več rodov v bilo prilagoditi novim tržnim razme- že samostojno in uspešno deluje rod Li-
Velenju?«. Vedno se je bolj iskalo nega- ram. Danes je glavni vir sredstev večine lijskega griča Pesje. Resno se priprav-
tivne razloge v naši veliki številčnosti, rodov in tudi našega - članarina. Zato ljamo, da sprožimo iniciativo z name-
organiziranosti in delu, kot pa želje po ni čudno, da toliko rodov prikazuje ob- nom, da ustanovimo svojo območno
odkrivanju pozitivnih razlogov ali pa čutno manjše število članov. Članarino zvezo. Koliko rodov bo vključenih v ob-
celo želje po posnemanju oziroma pre- pobiramo preko položnic. Žal je v mno- močje, bo odvisno od pogovorov z rodo-
našanju dobrih rešitev tudi na druge gih družinah vsakovrstnih položnic vi, ki bi se želeli priključiti območju.
rodove. Mimogrede, nismo edini rod v preveč in članarine preprosto ne more- Sami ne želimo dominantne pozicije,
mestni občini Velenje. V njej poleg RJZ jo plačati. V našem rodu je takšen izpad ampak želimo biti enaki med enakimi,
deluje še rod Lilijskega griča - Pesje, ki okoli 20%. Ostanejo donatorji, a ta vir predvsem pa želimo pomagati, spodbu-
šteje okrog 90 članov. financiranja zahteva ogromno truda in diti in obuditi delo rodov tam, kjer so
Imate zadostno finančno in mate- je zelo težaven in mnogokrat neuspe- včasih že uspešno delovali pa je delo v
rialno podporo gospodarstva v Vele- šen. Nekaj sredstev pridobivamo na ra- zadnjem času zamrlo, po drugi strani
nju? čun interventne ekipe, ki deluje za po- pa ne moremo več dopuščati, da tako
Zaupanje in ugled taborništva, trebe Civilne zaščite v slučaju elemen- številčno članstvo ne bi imelo legitim-
ŠZT, rodov in RJZ v Šaleški dolini, med tarnih nesreč. Športna zveza deloma nih zastopnikov v starešinstvu.
