Revija Tabor 2003/9
O taborjenjih in tekmovanjih
Revija Tabor 2003/3
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1 GLAS JELOVICE
Stran 2
2 NAPOVEDUJEMO
KDAJ? KAJ? KDO?
Spremenjen termin!! NOT (okolica Ljubljane) not.rutka.net
29. - 30. marec Rod močvirskih tulipanov (Žiga Babšek) ziga.babsekŽsiol.net
5. april Škalska liga cdv.rutka.net
Rod jezerski zmaj (Sandi Glinšek) sandi.glinsekŽemail.si
12. april Spomladanska kanu orientacija rdr.rutka.net
Rod dveh rek (Matej B. Kobav) kobavmbŽleo.fe.uni-lj.si
12. april Soška olimpiada
Rod soških mejašev (Aleš Ipavec) rsmŽrutka.net
11. - 13. april Tečaj prehrane v naravi (I. del) pisarna ZTS (01/300 08 20)
Skupina za specialnost prehrane v naravi ZTSŽrutka.net
22. april Dan tabornikov www.rutka.net
Svetovni dan Zemlje www.un.org/events
9. - 11. maj KREARTA 2003 (letos že petič) krearta.rutka.net
kreativna delavnica kreartaŽrutka.net
9. - 10. maj Bičikleta žur
Rod jadranskih stražarjev marjan.makucŽsub-net.si
10. maj TAKT
ZTO Kranj (Jure Meglič) djuroŽrutka.net
24. - 25. maj ŠTPM
Rod jezerski zmaj (Primož Vrabič) primoz.vrabicŽuni-mb.si
Taborniški feštival, Ljubljana, Tivoli, 12. 4. 2003
"Letos pripravljamo kopico novih programskih delavnic; poleg taborniških, ki jih bodo pripravili rodovi, nam bo letos pri
pripravi delavnic pomagalo kar nekaj zunanjih organizacij (gasilci, policija, zavod za gluho in naglušno mladino, mladinski
ceh ...). Verjamemo, da bo Feštival enkratna priložnost za odlično zabavo in spoznavanje, zato vabimo tudi rodove po celi
Sloveniji, da se nam pridružijo. Informacije na www.mzt.org ali miha.macekŽrutka.net.
Pomlad UVODNIK
Marčevska številka vas poleg obiska Rodu jezerskega Taborov sogovornik je oseba, ki jo slovenski taborniki
zmaja iz Velenja popelje v majhno vasico Gabr, prizorišče dobro poznajo - večina si ga je v spomin zapisala na zletu
letošnjega Glasa Jelovice. V Idriji so vrste strnili katoliški v Velenju, kjer je s svojim rogom znal pretrgati še tako lepo
skavti in taborniki ter priredili turnir Berkmandlc. jutranje spanje: Anton de Costa - Sine. In ker je prav, da se
S spomladanskimi otoplitvami se nam ne obeta le več taborniki zavedamo odgovornosti do okolja, v katerem ži-
sonca, ampak tudi množica srečanj, tekmovanj, predstavi- vimo, objavljamo tudi strokovne članke o osnovah ekolo-
tev ... če boste aprila v Ljubljani, ne pozabite na Feštival. gije.
Pozno poleti pa boste na obronkih Vipavske doline lahko Matija Tonejc
spoznavali osnove etnologije na Etnostepu.
Stran 3
VSEBINA marec 3
Napovednik 2 Tabor na obisku, stran 4
Uvodnik 2
Rod Jezerski zmaj. Največji in najšte-
AKTUALNO vilčnejši v Sloveniji! Za tako velike ro-
dove radi pravimo, da se spopadajo s
Tabor na obisku 4 sladkimi skrbmi.
Glas Jelovice 8
Berkmandlc 10
24 let 12
IZ PRVE ROKE
Vabimo 14
Etnostep 15 Glas Jelovice, stran 8
Novice 16 V soboto, 11. januarja, so se mladi in
Taborov sogovornik 18 malo manj mladi taborniki odpra-
vili v majhno vasico Gabrk v Po-
STROKOVNO ljansko dolino, na še eno čudovito
Ekologija 22 taborniško pustolovščino.
Poškodbe na taborjenju 26
ŽVN 28
Filatelija 30
Astronomija 34
Orientacija 36
Narava 38
Berkmandlc, stran 10
Kosobrin 39 Košarkarski turnir Berkmandlc je tokrat
Mednarodne strani 40 že četrto leto zapored pod koše idrijske
Modre dvorane privabil skavtske in ta-
RAZVEDRILO borniške ekipe iz mnogih koncev Sloveni-
Popotovanja 42 je, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je
Trenutki 44 tako v Idriji merilo 16 fantovskih in 12
Ježev kotiček 45 dekliških ekip ter 33 strelcev.
Z znanjem do odgovora 46
Volk 46
Križanka 47
Glavni urednik: Igor Bizjak WWW: http://www.zts.org.
Odgovorni urednik: Matija Tonejc Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon naročnina s pripadajočo poštnino.
Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Transakcijski račun: 02010-0014142372.
Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Rokopisov in fotografij ne vračamo.
KOLOFON
Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d.
Slovenije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Muc
e-pošta: ztsŽguest.arnes.si.
Stran 4
4 AKTUALNO
zapisal: Aleš Cipot, foto: Arhiv
TABOR NA OBISKU RJZ in Marko Dedič
Rod Jezerski zmaj Velenje
Rod Jezerski zmaj. Največji in najštevilčnejši v Sloveniji! Za tako velike rodove radi pravimo,
da se spopadajo s sladkimi skrbmi. Zaradi številnega članstva in iz tega izhajajočih razmer
so marsikatere njihove težave toliko bolj izpostavljene in toliko bolj na očeh javnosti.
Velenjčani so se slovenskim tabornikom vtisnili globoko v spomin z nepozabnim jamboree-
jem oz. zletom v Velenju, nazadnje so taborniško javnost opozorili nase s protestnim
pismom organizatorjem ROT-a 2002 in s sodelovanjem v Luči miru, še posebej opazno pa je
njihovo dosledno sledenje skavtskim načelom in zakonom, ki je včasih v primerjavi z večino
preostalih slovenskih tabornikov že skorajda fanatično. Kar je pozitivno. A razlik med
Zmajčicami, Zmajčki ter ostalimi slovenskimi taborniki ni tako hitro konec.
dovati tolikšno število članstva, kje po Sloveniji; razlog: preveliki stroški
vidite v izredni številčnosti članstva (ROT 2002 - 5 ekip, 100.000 sit + stroš-
svoje prednosti in pomanjkljivosti ki prevoza).
ter kje svoje priložnosti in slabosti? Med taborniško populacijo je zelo
Prednosti vidimo v tem, da rod znana vaša vodniška šola …
združuje in podaja četam smernice. Vse Lastna vodniška šola uspešno delu-
čete delujejo samostojno in sodelujejo je že 14 let pod vodstvom Marka Ran-
na skupnih akcijah RJZ. Razmišljali zingerja - Razija. Poteka med taborje-
smo že o delitvi, vendar smo ugotovili njem, kjer si lahko tečajniki naberejo
Rod vodita dva načelnika, Sandi eno in edino prednost - večje število veliko praktičnega in teoretičnega zna-
Glinšek - Chin Chin in Andrej Bračič glasov na skupščini ZTS. Tako pa na- nja. To pomeni, da tečajniki pridejo na
Braček, naša sogovornika. Tudi po stopamo pod enim imenom. Pomanj- tečaj z veliko znanja, ki si ga pridobijo
tem se velenjski rod razlikuje od kljivost vidimo v tem, da se ne moremo med letom, na tečaju pa ga nadgradijo.
preostalih. Kako si razdelita delo in udeleževati več tekmovanj in druženj Da tečajnik pride v vodniško šolo, mora
zakaj sploh dva načelnika?
Ker sva oba precej zaposlena, eden s
študijem, drugi pa je že zaposlen, si
delo razdeliva glede na razpoložljivi
čas, ki ga imava. Ker pa je tega malo,
dela pa veliko, sva zato dva. Sicer pa -
več glav več ve!
Rod deluje preko čet. Pa vendar vod-
je čet verjetno niso tako izkušeni ka-
kor člani vodstva rodu. Vodje večine
velikih slovenskih rodov pravijo, da
je delo obvladljivo in uspešno do
približno 200 - 250 članov. Če je čla-
nov več pa je smiselno razmišljati o
delitvi rodu. Kako vam uspeva obvla-
Stran 5
AKTUALNO marec 5
nedelje. Zimovanja vodijo teami, ki
pred pričetkom zimovanj sestavijo za-
nimiv in raznolik program.
Rod z okrog 700 člani potrebuje več
izobraženega kadra kakor manjši
rodovi, vendar pa je tudi kapaciteta
potencialnih vodnikov, načelnikov
… precej večja, kakor v drugih ro-
izpolnjevati naslednje pogoje: v teko- dovih. Če ste prisiljeni izbirati med
čem letu mora dopolniti 14 let, uspešno več kandidati, kar je vsekakor bolje,
mora opraviti splošni taborniški test in kakor da bi bilo kandidatov prema-
udeležiti se mora ŠTPM-a ali katerega lo, kakšne načine selekcije v teh pri-
drugega orientacijskega tekmovanja. merih prakticirate in kakšni so kri-
Vsako leto se vodniške šole v Ribnem teriji?
udeleži približno 40 tečajnikov iz RJZ in Načinov selekcije pri nas ne pozna-
drugih rodov. Tečajnikom teme poda- mo, zato kriteriji ne obstajajo. Vodni-
jajo tudi inštruktorji iz drugih rodov. kov, ki delajo, vedno primanjkuje. Z de-
Krona tega dela in truda, ki ga je Razi lom in veliko dobre volje pa si ustvariš
vložil v vodniško šolo, je zbrana v nje- določen položaj v rodu - vodnik, načel- nje letno porabi 3.000.000 SIT, v kar so
govi skripti Vrisovanje KT v karto. nik, starešina. vključene vse akcije razen taborjenj. Ta
Tudi letna taborjenja in zimovanja Kar nekaj rodov ne nakazuje deleže znesek pa moramo taborniki poravnati
so vaša posebnost … vseh plačanih članarin v rodu na iz lastnega žepa. Glede na to, da je čla-
Taborjenje že vrsto let organizira- ZTS. Vi ste do sedaj pravilo spoštova- narina ZTS precej visoka, bi morale biti
mo v Ribnem pri Bledu na prečudoviti li, vendar ste s stanjem nezadovolj- akcije cenejše. Ne pa, da se potem spra-
jasi. Taborjenje traja deset dni, vodita ni. Kaj vas moti, kaj bi spremenili? šujemo, zakaj je obisk na akcijah tako
ga vodji programa za MČ in GG, ki sta Moti nas, da moramo večino de- majhen.
predlagana in izbrana na sestankih ro- narja, ki ga dobimo od članarine, odve- Pred nekaj leti smo na najlepši na-
dove uprave. Vzporedno poteka tudi sti na ZTS. Ob dejstvu, da pošljemo vsa- čin spoznali Velenje in okolico, ve-
vodniška šola. Zimovanja organizira- ko leto najmanj 8 tečajnikov v inštruk- lenjske in šaleške tabornike na 1.
mo na planinskih kočah v okolici Ša- torsko šolo v Bohinj, nam ne ostane od slovenskem jamboree-ju oziroma
leške doline. Trajajo tri dni, od petka do članarine ničesar. RJZ za svoje delova- zletu. Žal je bila udeležba velenjskih
tabornikov na lanskem zletu oz.
jamboree-ju v Tolminu slaba. Za-
kaj?
Kot veste naš rod tabori v Ribnem v
treh izmenah. Vodniki vložijo veliko
truda v ta vsakoletni projekt, da tabor-
jenje zaživi v polni meri in jim potem
ostane malo časa za privatne stvari. Za
razliko od drugih rodov, ki so to svoje
taborjenje kar nadomestili z zletom in
se ga udeležili v polni meri. Na začetku
je bilo prijavljenih do petnajst taborni-
kov, ker pa je Razi odpovedal udeležbo
na zletu kot vodja podtabora zaradi
Stran 6
6 AKTUALNO
službenih obveznosti, je to povleklo za dist), Grega KOJC (gospodar) in An- čete, Marko SIRŠE-načelnik čete, To-
sabo celotno skupino. Ne smemo poza- dreja ZUPANČIČ (tajnica). mislav PETROVIČ-načelnik GG, Petra
biti cene, ki je seveda tudi vplivala na Sestava vodstev posameznih čet: ČEPELNIK-načelnica MČ) in četa Div-
udeležbo. Za primerjavo z zletom 1997 četa Vzhajajočega sonca (Irena ji volk-Škale (Boštjan JAN-starešina
je bila tabornina na zletu manjša kot ROŠER in Marija ČERKEZ-starešini če- čete, Rok MIKLAVŽINA-načelnik čete,
povprečna tabornina na taborih po Slo- te, Anja POLH-načelnica čete, Blaž Uroš POLAK-načelnik GG, Petra
veniji. LIPIČNIK-načelnik GG in Mateja GLINŠEK-načelnica MČ).
KUREŽ-načelnica MČ), četa Goriški Delo čet usklajujejo načelniki čet,
Vodstvo rodu in čet ki se udeležujejo sestankov rodove
mravljinčki (Mojca VRČKOVNIK-sta-
Sestava rodove uprave: Anton DE rešina čete, Tomislav MLINARIČ-načel- uprave, kjer usklajujejo delo čet in
COSTA (starešina rodu in kluba grč), nik čete, Vanja HOLEŠEK-načelnik GG, rodu. Sestanki rodove uprave so enkrat
Sandi GLINŠEK in Andrej BRAČIČ Nejc RAZDRIH-načelnik MČ), četa mesečno.
(načelnika rodu), Janez ROŠER (na- Jamskih škratov (Karmen GRABANT- Starešina rodu, Tone De Costa:
čelnik za vzgojo kadrov), Maja SKAZA starešina čete, Marko DEDIČ-načelnik »Danes deluje rod na šestih osnovnih
(načelnica skupine murnov), Mojca čete, Tomaž HUDOMALJ-načelnik GG, šolah in dveh podružničnih šolah v
VRČKOVNIK (starešina skupine mur- Tina KRISTAN-načelnica MČ), četa Škalah ter Plešivcu. Torej deluje v rodu
nov), Mitja DOMAJNKO (načelnik Lačni kojoti (Metka SMIRNOV OŠTIR- sedem čet. Vsaka četa ima svojo četno
družine MČ), Marko PRITRŽNIK (sta- starešina čete, Matej HAUPTMAN-na- upravo, vsebinsko deluje v okviru skup-
rešina družine MČ), Primož VRABIČ čelnik čete, Petra LEBAR-načelnica GG, nega programa, ki ga sestavljajo skupaj
(načelnik družine GG), Tomaž Amadej PETEK-načelnik MČ), četa Za na začetku leta in deloma že na tabor-
HUDOMALJ (starešina družine GG), ograjo (Tatjana TRATNIK-starešina jenju v Ribnem. Seveda so dopuščene
Peter VRČKOVNIK (načelnik kluba grč čete, Rok COJHTER-načelnik čete, Ma- tudi posebnosti posameznih čet, pe-
in blagajnik), Marko RANZINGER (iz- teja LIPIČNIK-načelnica GG, Anja strost je zaželena, vendar mora biti do-
vajanje programa), Ciril BOHAK (kro- COJHTER-načelnica MČ), četa Veseli govorjena v okviru rodu.«
nist), Matjaž RAVNJAK (propagan- pašniki (Stanislav LEŠNIK-starešina
Sprednja vrsta (od leve proti desni): Rok COJHTER, Mojca VRČKOVNIK, Maja SKAZA, Petra GLINŠEK, Andreja ZUPANČIČ, Primož VRABIČ, Anja
POLH, Tina KRISTAN.
Druga vrsta: Marko DEDIČ, Ciril BOHAK, Andrej BRAČIČ, Brigita KROPUŠEK, Janez ROŠER, Anja COJHTER, Petra ČEPELNIK, Petra LESJAK, Matej
HAUPTMAN, Marko SIRŠE, Mateja LIPIČNIK.
Zadnja vrsta: Marko RANZINGER, Blaž LIPIČNIK, Luka CERJAK, Rok MIKLAVŽINA, Tomislav PETROVIČ, Tomaž HUDOMALJ, Mitja DOMAJNKO,
Tomislav MLINARIČ, Sandi GLINŠEK.
Stran 7
AKTUALNO marec 7
MČ GG PP GrčeSKUPAJ
Vzhajajoče sonce 62 46 20 8 136
Goriški mravljinčki 37 21 12 2 72
Jamski škrati 85 47 18 7 157 Delovanje Šaleške zveze nam je predstavil njen načelnik,
Lačni kojoti 70 31 14 6 121 Sine.
Za ograjo 38 31 4 2 75 V sklopu Šaleške zveze delujejo naslednji rodovi: rod
Veseli pašniki 32 28 7 2 69 Hudi potok Šmartno ob Paki (prvi rod, s prvotnim nazivom
Divji volki Škale 52 30 22 4 108 Kajuhov rod), rod Topli Vrelec Topolšica, rod Pusti grad Šo-
SKUPAJ 376234 97 31 738 štanj, rod Jezerski Zmaj Velenje, rod Lilijski grič Pesje - Vele-
nje. Vseh članov v zvezi je preko 1100. Njena osnovna funkci-
ja je koordinacija med rodovi v smislu programov in skup-
IME PP KLUBA VODJA PP KLUBA
nih projektov. Predvsem priprava in izvedba letnih taborjenj
ŠKALEKI Boštjan JAN v Ribnem, še prej v Savudriji, mednarodno sodelovanje s
EFENKOVA Marko RANZINGER skavti, še posebej s 26. skavtsko grupo iz Cambridge-a, s kate-
in Brigita KROPUŠEK rimi nepretrgoma sodelujemo že od leta 1978, in vsakoletno
ŽIRAFE Matej HAUPTMAN sodelovanje pri projektu Pika Nogavička. ŠZT je bila glavna
MAČJE TAČJE Mojca VRČKOVNIK nosilka organizacije in vodenja prvega skavtskega jamboree-
MODRI GONZO Peter VRČKOVNIK ja 1997 v Velenju. Pomembno vlogo ima pri zagotavljanju
KOPRIVE Marko DEDIČ materialnih pogojev za delovanje rodov. Vloga je bila bolj
izrazita v času pred 1990, ko je bilo financiranje centralno in
je obstajala samo ena občina, danes pa rodovi domujejo v
Šaleška zveza tabornikov treh občinah in je teža financiranja decentralizirana. V veliki
meri je odvisna tudi od samih rodov, kako so sposobni prido-
Celjsko-Zasavsko območje, v katero spada velenjski rod,
bivati finančna sredstva, predvsem s strani donatorjev oz. ob-
smo s statističnimi podatki že predstavili, zato tokrat nekaj
činska sredstva. Še vedno pa je med najpomembnejšimi na-
več o Šaleški zvezi tabornikov.
logami investicijsko vzdrževanje in nadaljnja nadgradnja
našega skavtskega centra v Ribnem pri Bledu. Pripravljamo
FUNKCIJA IME in PRIIMEK ponovno odprtje tabora v Savudriji. Posebej je potrebno pou-
Predsednik Andrej Oman dariti, da je Šaleška zveza (prej občinska zveza) odigrala po-
Podpredsednica Herma Groznik membno vlogo pri nastajanju in ohranjanju rodov od vsega
Načelnik Anton De Costa začetka njene ustanovitve davnega leta 1959. Vsa leta je od-
Tajnik, blagajnik Janez Krušič lično koordinirala delo rodov, omogočala in krepila mate-
Gospodar Vlado Kojc rialno bazo rodov, bila je glavni nosilec skupnih projektov, še
Nadzorni organ Marko Sovinek - predsednik posebej taborjenj in mednarodnih izmenjav, kar je tudi nje-
na bodoča usmeritev in naloga. Močni rodovi, močna Šaleš-
Veljko Vlahovič - član ka zveza. Pomembno pa je promovirala delo navzven, tako
Sebastjan Zaverla - član na lokalni ravni kot tudi širše.
Stran 8
8 AKTUALNO
TEKMOVANJA Ana & Urša
GLAS JELOVICE 2003
V soboto, 11. januarja, so se mladi in malo manj
mladi taborniki odpravili v majhno vasico Gabrk v
Poljansko dolino, na še eno čudovito taborniško
pustolovščino. Čeprav zaradi velikih količin snega
nekatere ekipe niso prišle, vam lahko ostalih 36
pove, da smo se imeli res super!
Priprave na samo tekmovanje so se
tako za organizatorje kot tudi za neka-
tere tekmovalce začele že zelo zgodaj.
Kot je v navadi lahko ekipe prispejo na
prizorišče tekmovanja že dan prej, ven-
dar je letos (verjetno zaradi snežnih
razmer) prej prišla samo ena ekipa.
Samo zanjo in za nas organizatorje se
je v petek zvečer odvijal koncert v stilu
taborniško-rockerske naveze: duo Piško
& Haupty. Tako smo ob glasbi preživeli
noč in zjutraj se je s prihodom ostalih
ekip vse skupaj začelo …
Najprej so se ekipe prijavile, nato
izžrebale štartno številko, odpisale to-
poteste in se odpravile na ne preveč
zahtevno, s snegom prekrito pot. Na
poti, polni zabave, so morale ekipe poi-
skati kontrolne točke (nekatere manj,
druge bolj uspešno), opraviti test prve
pomoči (tokrat prvič tudi s praktičnim
delom), odpisati teste ŽVN in se preiz-
kusiti v hitrostni etapi. Ekipe v nekate-
rih kategorijah pa so na poti morale
poiskati tudi ranjenca. Za marsikatere-
ga pa je gotovo prav poseben izziv pred-
stavljalo vzporedno tekmovanje za
"najbolj kul ekipo".
Stran 9
AKTUALNO marec 9
Po prehojeni progi, polni zimsko-
taborniških doživetij, so se ekipe lačne
vrnile. Letos smo organizatorji poskr-
beli tako za "vegije", kot za tiste, ki to še
niste (nismo) postali. Kuhar je (na ža-
lost) skuhal tako okusen golaž, da so
ekipe, ki so na start prišle pozneje, svoje
lačne želodčke morale potešiti z nič
manj slabo vegetarijansko hrano.
Potem pa se je začelo vedno nepri-
jetno čakanje na razglasitev rezultatov.
Z improviziranim, vendar pestrim, mo-
goče nekoliko smešnim programom,
sva ga za vas skušali popestriti Urša in
Ana. Upava, da nama je uspelo!
In končno je sledila težko pričako-
vana razglasitev. Tistim, ki niste poča-
kali nanjo je lahko žal, saj so bile na-
grade letos zelo bogate. Nagrajene so
bile ekipe od prvega do petega mesta,
najboljši rod, najbolj izvirno rešen to-
potest in pa seveda "najbolj kul ekipa".
Vse dobre stvari pa se seveda enkrat
končajo. Tako se je, na našo žalost, za-
ključilo tudi to tekmovanje. Za letos.
Upava, da boste spomine nanj ohranili
še dolgo. Midve jih bova zagotovo.
Stran 10
10 AKTUALNO
TEKMOVANJA Mica Kovačič, Eksperimentalna
štorklja, steg Idrija 1
BERKMANDLC
Košarkarski turnir Berkmandlc je tokrat že četrto leto
zapored pod koše idrijske Modre dvorane privabil
skavtske in taborniške ekipe iz mnogih koncev
Slovenije, pa tudi iz zamejstva. 1. februarja se je tako
v Idriji merilo 16 fantovskih in 12 dekliških ekip ter 33
strelcev, ki so skupaj zadeli okrog 1000 košev, s seboj
pa pripeljali še navijače, izvirne maskote in mnogo
dobre volje.
Za zmago in osvojitev prehodnega sani in najbolj glasni. Zamejskim skav-
pokala Berkmandlca pa samo spretnost tom iz Trsta se je s 3. mestom v skup-
pod košem še ni bila dovolj. Ekipe so nem seštevku pot verjetno splačala, če
namreč nabirale točke na naslednjih že ne zaradi uvrstitve (prisegali so na-
področjih: uvrstitev fantovske in dekliš- mreč na zmago), pa vsaj zaradi druže-
ke ekipe, uspeh pri tekmovanju v metu nja.
trojk, izvirnost maskote in izvirnost Druženje je tisto, ki poleg same ko- Idrije. V dopoldanskem delu turnirja so
dresov. V skupnem seštevku je največ šarke marsikoga vsako leto pripelje na se za uvrstitev v polfinale med seboj
točk, s tem pa tudi pokal, pripadel do- sedaj že tradicionalnega Berkmandlca. merile fantovske ekipe, ki so igrale na
mačemu idrijskemu stegu Sončnih Letos je privabilo skavte iz Vrhnike, Slo- dva koša v ekipah po pet. Vse tekme de-
rudnikov. Le nekoliko manj so jih zbra- venske Bistrice, Ljubljane, Nove Gorice, kliških ekip so se zvrstile v popoldan-
li Vrhničani, ki so si pokal priborili Cerknega, Zagorja, Brezovice, Škofje skem delu, dekleta pa so, za razliko od
prejšnje leto, letos pa so imeli tudi zato Loke, Maribora, Ajdovščine - Šturij, fantov, igrala na en koš, in sicer v troji-
največje število navijačev. Ne samo, da Breznice, Idrije, prišli sta tudi dve ekipi cah. Njihove tekme pa niso bile nič
jih je bilo največ, kar 56, bili so tudi skavtov iz Trsta, tabornike pa sta zasto- manj napete od fantovskih, nekateri so
najbolj vneti pri navijanju, najbolj pi- pali dve taborniški ekipi iz Spodnje menili, da znajo igrati dekleta včasih
celo bolj zagrizeno in divje kot fantje.
Poškodb kljub temu na srečo ni bilo,
kvečjemu kako razočaranje nad rezul-
tatom, ki pa je del športa in zato ni pok-
varilo vzdušja.
V popoldanski finale pri fantih se je
uspelo prebiti ekipam Vrhnike, Cerkne-
ga, Ljubljane in Trsta. Vrhnika in Ljub-
ljana sta za las premagali Tržačane in
Cerkljane in se nazadnje, v vrhuncu
turnirja, pomerili še med sabo. Tekma
je bila napeta, po vodstvu Ljubljanča-
nov v prvem polčasu so se v drugem
Vrhničani dodobra razgreli, prevzeli
Stran 11
AKTUALNO marec 11
vzdušja v Modri dvorani že zelo dolgo
ni bilo slišati. Morda smo pogrešali
kakšno taborniško ekipo več, je pa zato
upanje, da se bo prihodnjega Berk-
mandlca, ki bo najverjetneje malce
drugače organiziran, poleg spodnjei-
drijske udeležila še kakšna druga ta-
borniška ekipa - časa za priprave bo do
naslednjega leta dovolj. Tudi košarka je
namreč priložnost za medsebojno spoz-
navanje, premagovanje predsodkov in
sklepanje novih poznanstev. In kdor
enkrat spozna nagajivega idrijskega
rudniškega škrata, Berkmandlca, ga z
vodstvo in nazadnje zmagali s kar 10 navijaška skupina iz Komende, ki je veseljem obišče še kdaj ... Se vidimo na
točkami razlike. Napeto je bilo tudi pri navdušila že lansko leto. Marsikdo se je Berkmandlcu 2004!
dekletih, kjer je o zmagovalkah v finalu precej zabaval ob poslušanju komenta-
odločala le točka razlike. Finalni dvo- torjev, ki so se v tej vlogi poskusili prvič
boj med Slovensko Bistrico in ekipo RKJ in so skušali napraviti čim boljši vtis
Spodnja Idrija se je s točko razlike pre- tudi na žirijo. Da gledalcem slučajno
vesil na stran skavtinj iz Slovenske Bi- ne bi bilo dolgčas, pa je poskrbela še
strice, ki so si tako priborile zmago. nagradna igra.
Za tekmovanje v metu trojk je vsa- Organizatorji festivala, idrijski
ka ekipa lahko prijavila dva svoja tek- skavti, ki so z intenzivnimi pripravami
movalca, najmirnejšo roko in najo- pričeli že tri mesece pred dogodkom, so
strejši vid pa imajo očitno na idrijskem bili nad odzivom vsekakor zadovoljni,
koncu. Izmed 33, ki so se potegovali za saj dogodek dobiva vse večjo veljavo in
naslov ostrostrelca turnirja, je prvo me- mu idrijska Modra dvorana počasi po-
sto zasedel Matej Likar, drugo Tomaž staja pretesna. Tako meni tudi upravi-
Makuc, oba Idrijčana, tretje mesto pa si telj dvorane, Sine Pečelin, ki pa je še ve-
je z natančnimi meti izboril Spodnjei- del povedati, da takšnega navijanja in
drijčan Zlatko Cimerman. Nekateri
kandidati za naslov ostrostrelca turnir-
ja so se izkazali tudi s po 7 uspešnimi
poskusi od 15., za kar so imeli na voljo
45 sekund in 5 različnih pozicij.
Kreativnost vseh udeleženih ekip se
je pokazala predvsem pri njihovih ma-
skotah, ki so tekale ob igrišču in spod-
bujale svoje igralce, in pri izdelavi dre-
sov. Žirijo je najbolj navdušil vrhniški
povodni mož z mavričnimi lasmi in ko-
lesom, pri dresih pa so največ točk pri-
sodili vrhniškim in škofjeloškim rume-
nim dresom. Med premori je nastopila
Stran 12
12 AKTUALNO
24 LETNICA Mojca Galun (RHV)
Rodu heroj Vitez
Letos smo taborniki Rodu
heroj Vitez praznovali 24.
obletnico našega rodu.
Veseli dogodek smo združili
s prisego, vse pa se je
odvijalo na gradu Turjak.
Kletno sobano smo opremili s sve-
čami in baklami, oblekli obleke, kakr-
šne so včasih nosili graščaki. Naše
najmlajše je ob vhodu v klet pričakal
naš stražar Miha, ki jim je pojasnil, da
brez ključa, ki smo ga zgubili nekje v
gradu, ne morejo vstopiti. Seveda smo
ključe že prej skrili in kar nekaj časa so
Stran 13
AKTUALNO marec 13
celo podali na preizkušnjo, s katero so si prislužili modro rut-
ko. Ob koncu obreda smo skupaj zapeli taborniško himno, ki
je odmevala po prostoru. Starši in otroci so bili navdušeni,
take prisege namreč še niso videli. Zahvala gre turističnemu
potrebovali, da so našli pravega. Nato so se po kamnitih stop- društvu Turjak, ki nam je vse omogočilo, in vsem, ki so tako
nicah spustili v najstarejši predel Turjaškega gradu, ki je iz- ali drugače pri-
klesan iz žive skale. Ko so se umiril ob zvokih flavte, se je ce- skočili na po- Če koga zanima še kaj več,
remonija pričela. Kmalu se je slišal zborček najmlajših, ki je moč. naj obišče spletno stran
vdano ponavljal taborniško prisego. Podelili smo jim rutke,
rhv.rutka.net/turjak.html
nakar so prisegli še starejši taborniki. Nekateri so se pred tem
Stran 14
14 IZ PRVE ROKE
FEŠTIVAL VABIMO
V mestu in naravi
skačemo po travi!
Ljubljanski rodovi, združeni v Mestno zvezo tabornikov
Ljubljane, vsako leto poskrbimo, da se dan taborništva in dan Fotoorientacija
Zemlje v prestolnici obeležita z večjo taborniško akcijo. Tako
tudi letos pripravljamo v Tivoliju več taborniških aktivnosti, Dober mesec pred Feštivalom,
združenih v Taborniški Feštival. Lokacija Feštivala ostaja praktično v teh dneh, pa pripravlja-
znana in nespremenjena. Tako se bomo 12. aprila ob 9. uri mo footorientacijo. Letos bo potekala
zbrali na ljubljanskem gradu in se po mestnih ulicah podali že četrtič pod geslom "Ali poznaš svo-
do prizorišča dogodka, kjer nas bodo pričakale pripravljene je mesto?", center dogajanja pa bo na
delavnice. Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so
bodo v soboto, 15. marca, ekipe od
V okviru taborniških aktivnosti, na pravilo, da naj se vsak rod, ki se s člani
10. do 13. ure lahko podale tudi na
katerih ob že utečenem lokostrelstvu, namerava udeležiti srečanja, sodeluje
progo. Proga bo imela približno deset
plovbi s kanujem in izdelavi manjših tudi pri organizaciji aktivnosti. Zaradi
kontrolnih točk in jo bodo lahko vsi
pionirskih objektov, pripravljamo še zagotavljanja vseh potrebnih dovoljenj
udeleženci prehodili v manj kot dveh
nekaj posebnosti, zanimive delavnice in materiala naj rodovi čimprej sporo-
urah. Kakor vedno, se bo tudi letos is-
pa bodo zagotovili tudi naši gostje. Le- čijo svojo načrtovano udeležbo organi-
kalo kontrolne točke s pomočjo foto-
tos se bo v pripravo Feštivala najverjet- zatorjem Mestne zveze tabornikov, in
grafij poznanih mestnih objektov, po
neje vključilo še več mladinskih in na- sicer na naslov miha.macekŽrut-
izkušnjah pa so udeležencem v veliko
ravovarstvenih organizacij ter nekatere ka.net. Ob tem velja poudariti, da osta-
pomoč tudi mimoidoči meščani. Vsa-
vladne službe (policija, gasilci, svet za ja Feštival za udeležence vseh rodov še
ka ekipa, ki bo uspešno opravila pot,
preventivo v prometu). vedno brezplačna akcija, stroške orga-
bo prejela potrdilo o poznavanju pre-
Ob tem pozivamo rodove, ki se Fe- nizacije bo namreč pokrila MZT s po-
stolnice.
štivala nameravajo udeležiti, naj nam močjo sponzorjev in donacij lokalne
Ob rekreativnem delu, kjer število
priskočijo na pomoč s svojimi vodniki, skupnosti.
članov ekipe ni določeno, pripravlja-
saj bomo le tako kljub vsako leto večji Ljubljanski taborniki vas pričaku-
mo še tekmovalni del. V tem lahko
udeležbi (lani 1200 tabornikov), šte- jemo ob dnevu tabornikov v Tivoliju!
sodelujejo ekipe z dvema ali tremi
vilčnosti lahko sledili s kakovostjo de- Mestna zveza tabornikov člani, pot pa jim bodo popestrile na-
lavnic. Tako k vabilu dodajamo tudi
loge na poti in kakšna dodatna kon-
trola točka. Za tekmovalce je organi-
zator pripravil praktične nagrade.
Simbolična štartnina je v obeh
primerih petsto tolarjev, za prijave in
informacije pa se lahko obrnete na
organizatorja Aleša Juraka, in sicer
elektronsko na cigoŽrutka.net ali te-
lefonsko na 041/972111.
Stran 15
IZ PRVE ROKE marec 15
Komisija za program za
vejo PP
ETNOSTEP
LOŽE 2003
Vas Lože leži na obronkih Vipavske doline, ki je znana po izjemnem
pridelovanju vina. Gre za tipično vas, kjer je glavna gospodarska
panoga kmetijstvo, še posebej vinogradništvo. Lože s sosednjimi vasmi
(Manče, Slap, Goče, Štjak) tvorijo zanimivo okolje s kraškimi značil-
nostmi in cesto, ki je ponekod preozka, da bi se po njej lahko peljali z
avtomobilom. Stare hiše so kamnite in imajo vodnjak - še nedolgo
nazaj so ljudje uporabljali le deževnico, kajti vodovoda niso poznali.
V bližini vasi najdemo srednjeveške zapuščine - grad Lo- li … Pa saj vemo, kako noro se imamo PP-ji na taborih
že, Vipavski stari grad, dvorec Zemono, ki so ga imeli v lasti Evrokorakov.
grofje Lanthieri, in druge. Udeležite se Etnostepa Lože 2003, kjer boste raziskovali
Okolje je idealno za raziskovanje zgodovinske arhitektu- edinstveno okolje, sodelovali pri izdelavi lokalne etnološke
re in običajev. Lože so odlično izhodišče za raziskovanje Vi- razstave in spotoma spoznali več o sebi in ljudeh okrog vas.
pavske doline.
Na taboru se bomo spoznali z osnovami etnologije - razi-
skovali bomo ljudsko kulturo zgornje Vipavske doline: običa-
je, arhitekturo, prehrano - skratka način življenja v ruralnem
okolju. Posvetili se bomo tudi lokalni ekološki problematiki,
si ogledali primer ohranjenega ekosistema - Mlake, prosti čas
pa zapolnili z dragocenim prostovoljnim delom.
Etnologi nas bodo prepričali v učinkovitost raziskovalnih
metod: pogovarjanja, fotografiranja, opisovanja, poskušanja
… Končni izdelek bo etnološka razstava, ki jo bomo skupaj
oblikovali.
Kljub prelevitvi v etnologe pa bomo ostali taborniki - šo-
torili, preživeli nepozabne večere ob tabornem ognju, se igra-
Osebna izkaznica
Ime tabora: Etnostep Lože 2003
Datum: 3. 8. - 10. 8. 2003
Namenjeno: Popotnikom in popotnicam
Število prostih mest: 30
Več informacij: naslednja številka Tabora,
POROD
Kontakt: tadej.beocaninŽrutka.net
Stran 16
16 IZ PRVE ROKE
NOVICE KAJ JE NEFIKS Prvi koraki
in v čem so njegove priložnosti za na poti medna-
mlade? rodnega prosto-
Jože Gornik,
voljstva
Z Jernejo sva sklenili, da
vodja projekta Nefiks bova šli letos julija delat v
ter tajnik društva kakšen skavtski center na
MladinskI ceh območju Irske, Škotske,
"NEFIKS je indeks za evidenti- Skandinavije ali Nizozem-
ranje neformalno pridobljenih ske. Zanima naju, kje bi
znanj, ki je namenjen vsem, ki so dobile malce podrobnejše
starejši od 14. let - počasi prihajaš informacije o tem?
k pameti, in mlajši od 31. let - LP Katja, RJŠ
"pejt' že delat. Informacije o prostovoljnem delu
V prvi vrsti je namenjen aktiv- v skavtskih centrih po Evropi najdeta
nim mladostnikom in mlajšim na www.scout.org/europe/volun-
odraslim, za osebno evidenco izobraževanj in opravljenih aktivnosti. Na ta način teer/index.html
teer/index.html. Gre pretežno za pro-
boš lahko pri iskanju zaposlitve dokazoval svojo pripadnost ljubiteljem gora in stovoljno delo v času poletja; od začet-
okolja, da si usposobljen za reševanje konfliktov, da znaš jahati lamo in da si nekoč ka maja do konca septembra. Nam
bil na tečaju na Tajskem, kako pripraviti mravlje na najbolj okusen način. najbližji center je seveda otok Veruda
Poleg tega bodo vsi iz baze NEFIKS prejemali obvestila o novostih na področjih pri Pulju, najbolj mednaroden pa je
izobraževanja in drugih, ki so jim najbolj pri srcu - delo v tujini, seminarji o nena- vsekakor center v Kanderstegu v Švici;
silju, retorika in nastopanje ... tam se je možno kot osebje angažirati
V NEFIKS pa lahko zapišeš tudi ostala neformalna pridobivanja znanj na tabo- www.kisc.ch
preko celega leta (www.kisc.ch
www.kisc.ch).
rih, jezikovnih seminarjih, v tujini in delu prek študentskih servisov." Če ste pripravljeni v tujini svoje
Več informacij na www.nefiks.net mednarodne izkušnje pridobivati dalj
časa (od 6 mesecev do 1 leta), potem
je velika priložnost tudi Evropska pro-
stovoljna služba (akcija 2 v okviru
programa Mladi (Youth) Evropske
unije. Več informacij najdete na splet-
ni strani, kjer so po državah in vsebi-
nah zbrani vsi ponujeni projekti EVS
www.sosforevs.org
(www.sosforevs.org
www.sosforevs.org), in na spletni
strani MOVIT-a nacionalne agencije
programa Mladina (www.www. movit.si
movit.si).
V okviru Evropske prostovoljne
službe je v Luksemburgu Andrej (si-
losŽrutka.net), maja pa na Portugal-
sko za 6 mesecev odide Maja Zužič.
Stran 17
IZ PRVE ROKE marec 17
Andrej že v Luksemburgu
Na evropski prostovoljni službi
Na sliki mednarodna komisarka LGS Martine, strokovna sodelavka in Andrejeva mentorica Patricija in Andrej
in sodeloval na veliko sestankih in tudi na eni od vikend ak-
"Lep pozdrav vsem. V Luksemburg sem
tivnostih za volčiče (MČ-ji). Z zadnjimi sestanki se mi je za-
prispel 1. februarja ob 17:30, ker sem vmes
čelo nabirati tudi delo, saj je potrebno za taborjenje v Slove-
en vlak v Kölnu zamudil za 10 sekund
niji zbrati še kar nekaj informacij, pripravljam pa tudi del
(očitno se ne čakajo). Vseeno so me na
programa za izobraževalni vikend. "
postaji pričakali in me odpeljali v moj
stanovanje - prvo veliko pozitivno presene- Andrej Lozar - Silos
čenje. Stanovanje je veliko cca 60 "kvadra-
tov" in polno opremljeno, tako da za obisk
sploh ni nobenega problema. Do pisarne
imam z vlakom 10 minut, imam karto za po OPREDELJENOST ZTS
celem Luksemburgu za vse prevoze.
Ali bi se morala ZTS javno opredeljevati do družbe-
Nemščina mi kar gre.
no-aktualnih vprašanj?
DA in to o vseh družbeno-aktualnih
Ljudje v Luksemburgu so prijazni, kar je zame kot tujca vprašanjih (21.98 %)
zelo pomembno; prihajajo od vsepovsod, saj je Luxemburg DA, toda samo o vprašanjih, ki so v pove-
zelo rasno mešan. Vsi prebivalci poleg luksemburščine govo- zavi s taborništvom (63.19 %)
rijo več tujih jezikov. NE (14.84 %)
Prvih 14 dni sem predvsem spoznaval pomembne in
manj pomembne ljudi v LGS (30-50 ljudi), s katerimi bom v n=182 glasov
naslednjih mesecih sodeloval. Videl sem dva skavtska centra
Stran 18
18 IZ PRVE ROKE
TABOROV SOGOVORNIK Zapisal: Aleš Cipot,
foto: arhiv RJZ in
Marko Dedič
Anton de Costa - Sine
Začetna taborjenja v zgodnjih 50-tih letih minulega stoletja, še posebej taborjenje v Bohinju,
so imela izjemen pomen za nadaljnji razvoj taborništva v Šaleški dolini. Takrat je taborilo
nekaj bodočih voditeljev posameznih rodov, ki so jih naslednja leta ustanovili v Šaleški
dolini, med njimi tudi prvič fantje iz Velenja. Med temi fanti je prvič taboril tudi desetletni
Tone de Costa, ki ga je življenje pod šotori, v čudoviti naravi okrog Bohinjskega jezera in
izredno zanimiv program, ki je bil prežet s predvojnimi skavtskimi idejami in izkušnjami,
tako očaral, da se je temu gibanju življenjsko zavezal. Zavezi še danes aktivno sledi, saj je
dolgoletni načelnik Šaleške zveze tabornikov in starešina RJZ Velenje. Za številne tabornike
je Sine nedvomno taborniška legenda. Pa vendar se z njegovim načinom razmišljanja v
taborniški javnosti vsi vedno ne strinjajo, ali se vsaj niso strinjali v preteklosti. Ljudje smo
pač različni. Spoznajmo Sineta …
Sine = Sivi volk; rojen 21.
februarja 1942 v Celju. Vojni
čas preživi pri stari mami v
Pesju pri Velenju. Po vojni se
preseli v Šoštanj, kjer obisku-
je osnovno šolo in nižjo
gimnazijo. Srednjo šolo
nadaljuje na učiteljišču v
Tolminu, ki ga za nekaj časa
oddalji od taborništva. Leta
1966 konča študij na Fakulteti
za šport. Že več kot 30 let je
profesor športne vzgoje na
gimnaziji v Velenju. 1973. se
poroči z Martino, 1976. se rodi
sin David in 1980. hčerka
Nina. David in Nina sta
zaprisežena tabornika, saj še
sedaj pomagata kot vodnika
na taborjenjih. Leta 1976 se
preselijo v Velenje, v hišo na
cesti II./29, kjer še danes
živijo.
Stran 19
IZ PRVE ROKE marec 19
Sinetova skavtska pot se prične z Dušanom vlagala toliko življenjske pripravili uspešna tekmovanja ... Gre
1951. na nižji gimnaziji v Šoštanju. energije in doživela toliko lepega. Ko pa za največje priznanje v našem rodu.
Njegov prvi vodnik je bil Joco Znidaršič, je čas nekoliko omilil bolečino, je spoz- Skavtski klobuk jih zavezuje, od njih se
danes znan publicist in odličen fotore- nal, da ga prav to zavezuje in je vztrajal pričakuje, da so misijonarji skavtskih
porter. Sine prvič tabori 1952. v Bohi- ter nadaljeval z delom v organizaciji. vrednot, da širijo skavtsko gibanje med
nju. Leta 1959 ustanovijo Odred Pusti Cele generacije mladih so zasvojili z sestrami in brati skavti tako v rodu, kot
grad Šoštanj, glavni iniciator, ustano- zdravim načinom življenja, z ljubezni- tudi navzven v okviru ZTS, in enako se
vitelj in vodja odreda postane njegov jo do narave in jim privzgajali skavtske ponašamo do ZKSSS, kot tudi odlično
brat Dušan. Naslednje leto se člani vrednote ter jih tako bogatili v njiho- sodelujemo s skavti na mednarodnem
odreda udeležijo V. zleta ZTS v Šobče- vem duhovnem in osebnostnem razvo- področju.
vem bajerju. Dušan je bil vodja progra- ju. Kot pravi Sine, je v tem smislu v veli- Prav naš rod je skupaj s Šaleško
ma, oče starešina tabora, mama glavna ki meri izpolnil svoje življenjsko po- zvezo, v tem projektu je sodeloval tudi
kuharica v taboru … Sine pa je moral slanstvo. Po naravi je zelo skromen in RPG Šoštanj, navezal stike s 26. grupo
ostati doma. Spomladi 1962 ga Zdravko zasluge za vse uspehe pripiše celotni skavtov iz Cambridgea že davnega leta
Kugonič predlaga za vodjo občinske ekipi in vedno postavi skupne cilje pred 1978. Preko njih smo vzpostavili stike
zveze in taborovodjo. Oboje sprejme in zasebne. Zanj ni lepšega občutka, ko se še z nemškimi, nizozemskimi, belgij-
1962. vodi svoj prvi tabor v Vinici ob v Ribnem po napornem in pestrem do- skimi, irskimi skavti in to v času, ko je
Kolpi. Od takrat naprej, že 41 let, aktiv- gajanju čez dan vsi taboreči tiho pose- uradna politika ZTS prepovedovala so-
no vodi tabore, prav toliko časa je na- dejo okoli tabornega ognja in zapojejo delovanje z zahodnimi skavti, oziroma
čelnik občinske zveze. Sine je zelo po- ob spremljavi kitare taborniško pesem. na nižji ravni to sodelovanje ni bilo za-
nosen na mednarodno skavtsko izme- To je najlepše darilo in nagrada, ki ga želeno ali podprto z navdušenjem. Stiki
njavo s 26. skavtsko grupo iz Cambrid- vedno na novo spodbuja, da še naprej s 26. grupo skavtov so nepretrgani in
ge-a, ki jo je pravzaprav začela njegova vztraja in sodeluje v plemenitem skavt- trajajo že 26 let, nazadnje smo jih obi-
žena, ki je bila 1977. na študijskem iz- skem gibanju. skali leta 1998 in prečesali celotno An-
popolnjevanju angleščine. Stanovala je glijo, Škotsko in lrsko. Oni so nas obi-
pri družini Johanson, katere sinova in Velenjčani že od nekdaj skrbno ne- skali leta 1999. To je bil tako naš kot
hčerka so bili skavti. Vendar bi bila brez gujete značilnosti svetovne skavtske njihov peti obisk. Vsakokrat je bil 50 se-
Savudrije in Ribnega izmenjava za An- organizacije… dežni avtobus poln tabornikov in obrat-
gleže hitro nezanimiva. Za Sineta in os- Za naš rod je značilno, da mnogo no skavtov. Mnogim je to bil prvi obisk
tale tabornike pa je sodelovanje pred- pozornosti posvečamo skavtskemu Evrope, predvsem pa nam je bilo omo-
stavljalo neprecenljivo vrednost, saj jim duhu, ki je viden tudi na zunaj. Poz- gočeno, da smo mnogo, mnogo prej
je odprlo pot v svet skavtov. Udeleži se dravljamo se po skavtsko - B.P., rokuje- spoznali skavtsko organizacijo. Sedaj
18. svetovnega jamboreeja na Nizo- mo se z levo roko, tako kot se pozdrav- že tečejo priprave na obisk v letu 2005,
zemskem, ki ga neizmerno očara. ljajo vsi skavti po svetu - dvignjena de- ko bo v Angliji jubilejni 21. evropski in
Na Sinetovo skavtsko pot sta odlo- sna roka s tremi prsti. Govorimo o jam- leta 2007 svetovni jamboree. Nedvom-
čilno vplivala predvojna skavta Drago boreejih, ne o zletih. Po rover MOOTS- no bo to za nas in naše dolgoletno sode-
Šabac in Riko Železnik. Veliko vlogo v u imamo Old - Scouts in ne grče. V no- lovanje odlična priložnost, da dolgolet-
odraščanju Sineta je odigral njegov benem rodu ne boste našli toliko čla- ne prijateljske vezi kronamo na tako
oče, ki je bil odličen pedagog in velik nov, ki bi nosili skavtski klobuk. Dobijo pomembni prireditvi. Z nošenjem
ljubitelj narave. Veliko oporo mu je nu- ga tisti člani, ki so naredili največ za skavtskih klobukov izražamo na naj-
dil brat Dušan, ki pa je, žal, leta 1985 v rod, običajno so to najuspešnejši načel- bolj viden način pripadnost in ponos,
starosti 39 let, po hudi in neozdravljivi niki čet, ki so se izkazali z vodenjem da smo po dolgih letih samoizolacije
bolezni umrl. Neizmerna bolečina mu programov na taborjenjih v Ribnem, ponovno člani svetovnega skavtskega
je odvzela ves elan. Želel je prenehati z ali so kot inštruktorji vodili vodniško gibanja, WOSM-a. Po drugi strani pa
delom v taborništvu, v katerega sta oba šolo ter uspešno tekmovali na ROT-u, jih nosimo tudi v čast predvojnih skav-
Stran 20
20 IZ PRVE ROKE
tov, ki so bili začetniki in ustanovitelji jamboree, ki je bil 1995. na Nizozem- Pridobljene izkušnje so uporabili Peter,
skavtskega gibanja pred II. svetovno skem, ki sem se ga tudi sam udeležil, Razi, Bračko kot Svizci na mednarod-
vojno v Šaleški dolini oziroma so svoje tako v organizacijskem, bivalnem, vse- nem tekmovanju na Hrvaškem (Avan-
skavtske vrednote, izkušnje in znanje binskem in duhovnem smislu, s čim tura 2001 in 2002). Obakrat so prišli do
prenesli na tabornike tudi v povojni večjo mednarodno udeležbo skavtov. konca in zasedli 8. mesto v močni med-
čas, bili aktivni pri snovanju ZTS in pri To nam je v veliki meri uspelo. Ponosni narodni zasedbi. Letos pa so se odločili,
ustanavljanju taborništva v Šaleški do- smo, da je drugi jamboree, ki je bil lani da s člani rodove uprave prvič pripravi-
lini, pa tudi na čast tistih tabornikov, ki v Tolminu, posnemal model, ki smo ga jo podobno mednarodno tekmovanje v
so si jih upali nositi v letih 1965-67 in osvojili v Velenju, v marsičem pa je bil Sloveniji pod nazivom Adventure Race
do sredine 80-tih let, dokler niso raz- nadgrajen. Prisotnih je bilo ogromno Slovenia - Velenje 2003. Organizacija
padli, torej v času, ko je bilo uradno skavtov iz različnih držav, duhovna in priprave so v polnem teku, tekmova-
pokrivalo titovka in ko nam je bilo komponenta je bila razširjena z afriški- nje bo potekalo v okolici Šaleške in
izrecno prepovedano s strani ZTS nositi mi duhovnimi posebnostmi, organizi- Zgornje Savinjske doline v začetku me-
skavtski klobuk. Velik poudarek daje- rana je bila tudi maša, tako kot prvič v seca julija.
mo tudi uniformiranosti - kroj, ruta, Velenju - apolitičnost projekta. Vse, kar
četna, vodova, rodova, slovenska zasta- sem naštel, so temeljne značilnosti
va, zastava WOSM-a, ZTS. Prav naša jamboreejev in teh značilnosti ne bomo
uniformiranost je na Bledu in v okolici srečali v nobenem od desetih zletov, ki
že večkrat pritegnila pozornost tujih so bili organizirani po II. svetovni voj-
skavtov, ki so se potem, ko so navezali ni. Enako ali pa še bolj odklonilno do
stik z nami, odločili za nekajdnevno omenjenih značilnosti, so bili organi-
skupno taborjenje v Ribnem. zirani zleti na jugoslovanskem nivoju.
Večina tabornikov svoje najštevilč- Podrobno razlago in primerjavo sem
nejše srečanje imenuje zlet, Velenj- pripravil v zakIjučnem biltenu velenj-
čani pa poudarjate, da so zleti stvar skega jamboreeja, v katerem so anali-
preteklosti in srečanje poimenujete zirane podrobnosti dogajanja na prvem
jamboree. Kje so vzroki? In kje so jamboree-ju leta 1997. Bilten tudi raz-
vzroki nesoglasij med vami in ZTS kriva, kje je prišlo do kratkega stika
po jamboreeju v Velenju? med ZTS, Šaleško zvezo in RJZ, vseka-
Najprej je potrebno opredeliti, kaj kor pa bo zanimiva finančna primerja-
je bil zlet po definiciji in vsebini v času va med obema jamboreejema. V fi-
enopartijskega komunističnega siste- nančnem poročilu z jamboreeja 1997
ma, ko nismo bili člani WOSM-a, oziro- so izračunane primerjave deležev ta-
ma smo bili izključeni iz njega, kaj je bornikov Šaleške doline in ostalih ro- Kakšna je vloga mentorjev v četah?
jamboree, definicija, kako si ga je za- dov ter ZTS. Pomen prvega slovenskega V vseh rodovih so bili in so še kot
mislil in ustvaril ustanovitelj B.P., kak- jamboree-ja za RJZ, Šaleško zvezo in nosilci delovanja učitelji oz. profesorji
šne zahteve, norme in načela mora za- ostale rodove naše zveze je bil seveda iz- in to pravilo je stalnica našega delova-
sledovati, da ga lahko tako imenujemo. jemno velik, tako v promocijskem, or- nja. Prisotnost pedagoškega kadra nam
Če oba primerjamo ugotovimo, da sta ganizacijskem in vsebinskem smislu, omogoča, poleg pedagoško vzgojne
definiciji enega in drugega povsem raz- pridobili pa smo ogromno izkušenj in podpore, tudi stalno koriščenje šolskih
lični in ju je nemogoče enačiti. Cilj or- znanja, ki ga s pridom koristimo. Naš prostorov. Tako imajo vse čete rodu že
ganizatorjev in mene kot načelnika pr- prispevek v skupnem projektu je bil več desetletij taborniška srečanja vsak
vega jamboreeja leta 1997 v Velenju je ogromen, na to smo zelo ponosni in to petek od 17. do 18. ure. Brez takšnega
bil, da v okviru razpoložljivih možno- nam je močno dvignilo samozavest ter organizacijskega pristopa ne bi nikoli
sti, čimbolj posnemamo 18. svetovni željo, da se spopademo z novimi izzivi. zmogli velike množičnosti. Šolski pro-
Stran 21
IZ PRVE ROKE marec 21
stor nam daje varno zavetje, pedagoška pokriva izobraževanje inštruktorjev v
prisotnost v obliki starešine čete pa Bohinju. Gre za enega največjih stroš-
nudi vso vzgojno in izobraževalno po- kov - okrog 250.000 SIT vsako leto, kaj
moč, kontrolira delo, ga spodbuja in ostane za opremo, učiIa, tekmovanja.
nosi tudi največjo odgovornost. Men- Za vsak večji projekt posebej iščemo do-
torji - starešine čet so neločljivi sopotni- natorje. lz tega je razvidno, da zelo tež-
ki četnih zimovanj in taborjenj, njiho- ko pridemo do denarja in prav zaradi
va prisotnost pa ustvarja pri starših in tega smo še posebej izredno občutIjivi.
ravnateljstvu šol zaupanje v organiza- V Sloveniji so visoke štartnine, ki veliko
cijo. obetajo, malo nudijo (primer: zadnji
Rod Jezerski zmaj lahko zaradi ROT). Sami organiziramo podobna
izredne številčnosti članstva poime- tekmovanja - ŠTPM in Škalska liga kaj
nujemo tudi institucija v instituciji. te briga za polovico ceneje, finančna
V preteklosti je prihajalo do kratkih primerjava med jamboreejem 1997 v
stikov med Velenjčani in posamezni- Velenju in jamboreejem v Tolminu
ki ali določenimi organi Zveze ta- 2002 je zelo zanimiva!! Povsod se radi-
bornikov Slovenije. Zakaj? kalno zmanjšujejo sredstva, športni
Statistični podatek dokazuje, da je starši, šolami, podjetji, občino, se je klubi se morajo združevati, ker prepro-
rod Jezerskega zmaja iz Velenja najšte- odražalo tudi v materialnem smislu. sto ni druge rešitve. Zelo poglobljeno
vilčnejši rod v zadnjih dveh desetletjih. 1977. leta smo prišli pod okrilje ZTKO. bomo morali razmisliti, kako naprej
Številčnost članstva se suče v povprečju Od takrat naprej je bilo financiranje razvijati našo organizacijo. Treba bo
okoli 700 članov. Statistika dokazuje, konstantno, poleg tega pa nas je močno bolj prisluhniti problemom in tegobam
da največ rodov v ZTS šteje med 80 do finančno podpiralo Gorenje, občasno baze in se, žal, prilagoditi novim raz-
250 člani. To je številka, ki omogoča Premogovnik Velenje, Vegrad, močno meram, začeti pa od vrha navzdol.
optimalno delovanje v vseh pogledih in nas je oskrboval OSTO Velenje, Civilna Kakšni so načrti razvoja Šaleške ta-
praviloma bomo našli v tej velenjski zaščita Velenje. V začetku 80-tih let smo borniške zveze v bodoče?
skupini rodove, ki so tudi zelo uspešni, zgradili svoj center v Ribnem in Savu- Pripravljamo kadrovski projekt za
tako v tekmovalnem kot tudi na drugih driji. Po letu 1990 so se finančni tokovi razširitev enote še na dve podružnični
področjih. Zato smo pogosto slišali oči- radikalno zmanjšali. Potrebno se je šoli. Na eni izmed podružničnih šol pa
tek, »zakaj ne formirate več rodov v bilo prilagoditi novim tržnim razme- že samostojno in uspešno deluje rod Li-
Velenju?«. Vedno se je bolj iskalo nega- ram. Danes je glavni vir sredstev večine lijskega griča Pesje. Resno se priprav-
tivne razloge v naši veliki številčnosti, rodov in tudi našega - članarina. Zato ljamo, da sprožimo iniciativo z name-
organiziranosti in delu, kot pa želje po ni čudno, da toliko rodov prikazuje ob- nom, da ustanovimo svojo območno
odkrivanju pozitivnih razlogov ali pa čutno manjše število članov. Članarino zvezo. Koliko rodov bo vključenih v ob-
celo želje po posnemanju oziroma pre- pobiramo preko položnic. Žal je v mno- močje, bo odvisno od pogovorov z rodo-
našanju dobrih rešitev tudi na druge gih družinah vsakovrstnih položnic vi, ki bi se želeli priključiti območju.
rodove. Mimogrede, nismo edini rod v preveč in članarine preprosto ne more- Sami ne želimo dominantne pozicije,
mestni občini Velenje. V njej poleg RJZ jo plačati. V našem rodu je takšen izpad ampak želimo biti enaki med enakimi,
deluje še rod Lilijskega griča - Pesje, ki okoli 20%. Ostanejo donatorji, a ta vir predvsem pa želimo pomagati, spodbu-
šteje okrog 90 članov. financiranja zahteva ogromno truda in diti in obuditi delo rodov tam, kjer so
Imate zadostno finančno in mate- je zelo težaven in mnogokrat neuspe- včasih že uspešno delovali pa je delo v
rialno podporo gospodarstva v Vele- šen. Nekaj sredstev pridobivamo na ra- zadnjem času zamrlo, po drugi strani
nju? čun interventne ekipe, ki deluje za po- pa ne moremo več dopuščati, da tako
Zaupanje in ugled taborništva, trebe Civilne zaščite v slučaju elemen- številčno članstvo ne bi imelo legitim-
ŠZT, rodov in RJZ v Šaleški dolini, med tarnih nesreč. Športna zveza deloma nih zastopnikov v starešinstvu.
Stran 22
22 STROKOVNO
EKOLOGIJA
Pomembnost prsti
Erozija je največji problem tudi v industrijskih džavah.
Rodovitna zemlja izginja pod betonom in asfaltom, veliko pa
je izgine zaradi sekanja gozdov in slabega gospodarjenja na
teh področjih. Če se bo izginjanje rodovitne zemlje nadalje-
valo z enako hitrostjo, bo v naslednjih letih uničena tretjina
vseh obdelovalnih površin na svetu, istočasno pa bo na
svetu za tretjino več ljudi.
Kako je prst sestavljena
Korenine rastlin absorbirajo kisik iz zraka in vode v zem-
lji, oddajajo pa oglikov dioksid. Ta z vlago v zemlji tvori og-
ljikovo kislino, ki pospešuje drobljenje skal na manjše kose.
Spodnja plast prsti To je kemično drobljenje.
Narava ustvarja prst iz različnih vrst skal. To poteka tako:
V tekočih vodah se kamni neprestano drgnejo drug ob
čez dan se skala segreva, ponoči pa ohlaja. Zaradi razte- drugega. Ob tem nastajajo drobni delci, ki jih voda odnaša in
zanja in krčenja se skala zdrobi na manjše kose. Temu poja- se s pojenjajočim tokom posedejo na dno. Tako nastaja nova
vu pravimo toplotno drobljenje. prst.
Stran 23
STROKOVNO marec 23
Eksperimenta
Kako nastaja rodovitna prst
Z dvema laboratorijskima poskusoma lahko pokažemo
drobljenje kamenja kot posledica trenja in temperaturnih
sprememb.
Potoki in reke nanesejo v doline tudi nekaj prsti, ki izvira
iz ledeniških nanosov. Ledeniki namreč zaradi svoje teže us-
tvarjajo velik pritisk na površino, ki jo prekrivajo. Zaradi pri-
tiska začnejo ledeniki drseti v dolino in pri tem pred seboj
odrivajo zemljo, skale in kamenje. Vse to se nabira na dnu in
temu pravimo ledeniški nanos. Reke in potoki ta ledeniški
nanos odnašajo in z dodatnim drobljenjem nastaja nova prst.
Pri prvem poskusu drgnimo dva kosa peščenjaka nad pa-
pirjem. Zaradi trenja, ki nastane med drgnjenjem, se na pa-
Nosite zaščitna očala! pirju nabere peščeni prah. Zapišite si, koliko časa ste potrebo-
vali za eno čajno žlico prsti.
Za drugi poskus potrebujemo gorilnik in posodo s hladno jemo, ker lahko eksplodira. Po nekaj minutah segreto kame-
vodo. S kleščami primemo kos kamenine, na primer granita, nino potopimo v hladno vodo.
in ga segrevamo nad plamenom nekaj minut. Pri delu mora- Ko dobljenemu zdrobljenemu kamnu dodamo hranilne
mo nositi varovalna očala in paziti, da kamenine ne pregre- snovi in humus, dobimo rodovitno prst, primerno za rast
rastlin. Iz knjige Pomagajmo ohraniti svet, ZTS 1994
Stran 24
TABORNIŠK
ABORNIŠKII VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLX
NOT 2003 ŠKALSKA LIGA, KA TE BRIGA
Kot že veste bo letošnje Nočno orientacijsko tekmova-
2003
nje potekalo v noči z 29. na 30. marec in sicer v okolici
Mengša. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa Divji volki vas tudi letos vabimo na tradicionalno
vas, da se v OŠ Mengeš prijavite do 16:30, ker bo takoj zabavno tekmovanje "Škalska liga, ka te briga …"
po zboru sestanek z vodji ekip in žrebanje štartnih Zbor ekip bo v soboto 5. aprila 2003 ob 8:30 pred
številk. Avtobus pelje iz Kamnika skozi Mengeš do OŠ v Škalah, vasi ki je oddaljena približno 5 km
Ljubljane in obratno vsako polno uro. od mesta Velenje. Pot do zbornega mesta bo
Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: ustrezno označena!
• POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87) Ekipe so vabljene že na predvečer tekmovanja (
• POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 83 - 87) pričakujemo jih od 17 do 20 ure), da se med seboj
• GRČICE - od 21 let (let. roj. 82 in starejše) spoznajo ob družabnem programu, ki bo tudi letos
• GRČE - od 21 let (let. roj. 82 in starejši) presenečenje. Saj bodo ekipe odkrivale skritega gosta,
• KORENINE - nad 30 let (let. roj. 73 in starejši), ki bo .... (lani je to bila Irena Vrčkovnik) znan/i/a
ekipe so lahko mešane Sloven/ec/ka!
En član v ekipi je lahko za eno leto starejši od Na tekmovanje vabimo tudi člane ZSKSS in ZBOKSS!
predpisane starosti. Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju:
Prijave pošljite do petka, 21. 3. 2003 na naslov: Žiga • zbor ekip ob 8:30
Babšek, Tesna ul. 2, Ljubljana. Vse dodatne informaci- • tekmovanje poteka od 9:00 do 15:00
je lahko dobite na e-mailu: ziga.babsekŽsiol.net ali na • slavnostna podelitev ob 16:30
naši strani http://not.rutka.net. • konec tekmovanja bo ob 17 uri
Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še • tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre
fotokopija položnice s plačano štartnino in pri sami OŠ in orientiring z 6 točkami po okolici
zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se • ekipo sestavlja 5±1 član
bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi • kategorije:GG-rojeni leta 1991 do 1988, PP-rojeni
zakoni. leta 1987 do 1983 in Grče- rojeni leta 1982 in prej
Štartnina znaša 10.000,00 SIT. Nakažite jo na naslov: • vsaka ženska predstavnica v ekipi prinese tej 50
Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, nagradnih točk
Ljubljana. Številka transakcijskega računa: 02083- • štartnina znaša 7.000,00 SIT na ekipo in
0018701966 (do 21. 3. 2003). Na položnico vpišite pod vključuje: prenočišče, pijačo, kosilo, nagrade za
sklic: 00 222303-šifra rodu (če šifre ne poznate, najboljše in našitke za vse člane ekipe ter stroške
vprašajte na ZTS). organizacije tekmovanja
Štartnine na štartu ne sprejemamo. NOVO: rod lahko • štartnino nakažete na TRR_SKB: 03176-
v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip želi! 1000008467 sklic 00 7777 s pripisom za »ŠLKTB
Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite 2003«
s prijavami. • rok prijav je 28. 3. 2003
• cena tekmovanja za zamudnike je 9.000,00 SIT
Vabljeni! • seveda pa bodo najboljše, najbolj oddaljene, najbolj
Rod Močvirski tulipani izvirne..... čakale lepe nagrade za katere bodo
Stran 25
marec *2003* 25
poskrbeli dobri pokrovitelji. malo pokolobarili in na vrsti je tekmovanje s kanuji.
Prijavite se lahko na ceta.divji.volkŽemail.si ali 041/354- Na tekmovanje se lahko prijavijo tričlanske ekipe.
621 ( Sandi Glinšek ) Spodnja starostna meja je 16 let. Vse ekipe tekmujejo v
Tekmovalci mlajši od 18 let morajo obvezno izpolniti isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno
obrazec (dobite jih na internetni strani ) opremo sodi: kanu, 1 reševalni jopič na tekmovalca, 2
Osnovna oprema ekipe: vesli, priporočamo pa še kompas in pisalni pribor. Ker
• kompas bo tekmovanje po dolgem času spet na Trbojskem
• pribor za risanje (podlaga, barvice, svinčnik …) jezeru (HE Mavčiče), bo zbor ekip v soboto 12. aprila
Osebna oprema udeleženca: 2003 ob 8:30 pri RIBIŠKI KOČI v Mavčičah. Pot bo
• copati za hojo po šoli označena od Medvod naprej.
• spalna vreča Tekmovalci se bodo srečali z različnimi nalogami, ki
• kroj in rutka jih bodo opravili v kanuju, ob kanuju, pod kanujem, s
• prispevek za humanitarno noto (kovanci SIT) kanujem, na mokrem in suhem. Da bomo opravičili
• hrana (za tiste ki pridejo že v petek) ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje točk v
Tudi letos ima Škalska liga humanitarno noto! Zato karto, ravno prav dolgo orientacijo po jezeru in poleg
mora vsak, ki pride (ne samo tekmovalci) na Škalsko zabavnih igric še kakšno resno. Da pa ne boste lačni,
ligo prinesti nekaj kovancev, ki jih bomo namenili za vam bo kuhar Miha pripravil odlično kosilo. Tekmova-
revnejše otroke! Izkupiček bomo darovali Karitasu, ta nje je odprtega tipa!
pa ga bo razdelil oz. namenil za revnejše otroke v Mešane in ženske ekipe imajo pri premagovanju ovir
Sloveniji. (seveda bomo veseli tudi šolskih potrebščin na progi posebne olajševalne okoliščine.
ali česar drugega, kar hočete podariti revnim druži- Prijave sprejemamo do 7. aprila 2003, štartnina pa je
nam ). 7500 SIT na ekipo, oziroma 9000 SIT za zamudnike in
Več informacij dobite na http://cdv.rutka.net/stran/ prijave na startu. Nakažete jo lahko na poslovni račun
skalska_liga.htm, kjer lahko najdete tudi vozne rede RDR št. 02013-0011903465 odprt pri NLB d.d., enote
vlakov in avtobusov. banke 013. Vsak tekmovalec dobi mikico, kosilo,
Torej se vidimo na Škalski ligi 2003, ki vas mora našitek, karto, koš dobre volje pa še kakšno malenkost
brigati!!!! naših sponzorjev (na lanski tekmi so skoraj vsi
"Pridite in se pustite presenetiti!" udeleženci dobili nagrade).
P.S.:Aja, pa še tole, za lanski meni je bil dunajski Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16, 1215
zrezek in krompirjeva solata ... kaj bo letos ... MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav
(Miki), GSM: 041 533 206, mikiŽrutka.net, http://
rdr.rutka.net
SPOMLADANSKA KANU
ORIENTACIJA 2003
Se še spomnite lanskega tekmovanja, ko so se dobitniki ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV
glavne nagrade odpeljali domov z novim Hyundai
Matrixom? Če se ne, potem pridite pogledat, s čim se IZOLA
bodo letos domov odpeljali zmagovalci. obvešča, da Bičikleta žur 2003 BO!
Pa preidimo k dejstvom. RDR iz Medvod spet organizi- Datum 9., 10. maj 2003,
ra (predvsem zabavno) tekmovanje. Ponovno smo več informacij v prihodnji številki Tabora.
Stran 26
26 STROKOVNO
POŠKODBE Pugy
Zavedanje za zmanjševanje
možnosti Poškodbe na taborjenju
Taborjenje kot oblika bivanja in aktivnega preživljanja prostega časa ponuja veliko
možnosti za atraktivne dejavnosti (npr. pohodništvo, bivakiranje, splavarjenje, proga
preživetja, gibalne igre, prehrana v naravi …). Poleg tega so taboreči v tem času
izpostavljeni tudi vremenskim vplivom, saj neprijazno vreme ne ponuja ravno
"udobnega" bivanja v naravi. Zato nevarnost poškodb in drugih bolezenskih stanj,
kljub veliki skrbi vodstva za varnost in pazljivosti vodnikov, vedno obstaja. Čimbolj
se teh nevarnosti zavedamo, tem bolj se lahko nanje pripravimo. To velja tako za
vodstvo, taboreče in starše, ki nam svoje otroke zaupajo.
Na pobudo študentov medicine RANE IN PODOBNE POŠKODBE
se je začelo sodelovanje med zainte-
resiranimi študenti in Zvezo tabor-
odrgnine 3 3
nikov Slovenije. Namen sodelova- žulji 3 3
nja je tako preventivnega značaja krvavitev iz nosu 2 2
(zavedanje za zmanjševanje mož- ureznine (poškodbe z orodjem 2-3 3
nosti), kakor tudi njihova udeležba in zarjavelimi predmeti)
v kurativi (učinkovita prva pomoč hujše krvavitve 1-2 1
na taborjenju samem). S tem bodo
POŠKODBE KOSTI
imeli študentje možnost pridobiti
nekaj prepotrebnih praktičnih izku- padec 3 3
šenj, hkrati pa bodo spoznavali ta- pretres možganov 2 2
borniški način življenja. Po drugi poškodba hrbtenice 1 2
strani bodo zainteresirani rodovi zvini - gleženj, zapestje 2 2
dobili možnost, da na svoje taborje- zlomi - roke, noge, rebro, ključnica 1-2 2
nje za zagotavljanje kakovostne izpahi - rama, gleženj 2 2
zdravstvene oskrbe povabijo uspo-
sobljeno osebje. ZASTRUPITVE, BRUHANJE, DRISKA ipd.
Ena od preventivnih aktivnosti zastrupitev s hrano, vodo (*možnost epidemije) 2 2*
je bila tudi anketa o poškodbah in driska 3 3
bolezenskih stanjih na taborjenju, bruhanje 3 3
ki smo jo izvedli med organizatorji salmonela 1 2
taborjenj v preteklih letih. dehidracija 1 2
Stran 27
STROKOVNO marec 27
INFEKCIJE, VNETJA ipd. Iz ankete je lepo razvidno, kate-
re so tiste poškodbe in bolezenska
vnetje ušes, grla 2 2 stanja, kjer je bilo že v preteklosti
viroza (visoka vročina) 3 3 veliko primerov in kjer je tudi mož-
POSLABŠANJA VNAPREJ ZNANIH KRONIČNIH nost v prihodnje velika. Na podlagi
BOLEZNI ankete se bodo v naslednjih mesecih
zainteresirani študentje na "pogo-
astmatični napad 1 1 ste" poškodbe in bolezenska stanja
epileptičen napad 1 1 še posebej pripravili.
hipoglikemija (pri sladkorni bolezni) 1 1
NUJNA AKUTNA STANJA Rodove, ki so zainteresira-
ni, da na svoj tabor
alergija na pike mrčesa, ose, klopi, meduze 3 3 povabijo "strokovno
piki kač, ugrizi škorpiona, podgane 1-2 2 osebje", vabimo na
in drugih živali (steklina) seminar za taborna
vnetje slepiča 1 1 vodstva, kjer bomo
utopitev 1 2 sodelovanje podrobno
dušenje zaradi predmeta v sapniku 1 1 predstavili.
udar električnega toka ali strele 1 1*
(*preventivno delovanje)
zadušitev s plinom (monoksid, dioksid ali propan - jeklenka) 1
1
NE NUJNA AKUTNA STANJA
tujek v očesu 2 3
pik klopa brez komplikacij (alergije) 3 3
fizična izčrpanost 2 2
psihološke poškodbe (stres, histerija...) zaradi nepredvidenih
dogodkov (povodenj, požar…) (*lahko masovni efekt) 1 1*
sončarica 2 2
opekline in podhladitve 2 2
Stran 28
28 STROKOVNO
ŽVN Pugy
Kako v naravi sredi zimskih razmer
zakuriti ogenj? Izziv toplote v snegu
Vas je že kdaj zeblo? Pozimi verjetno večkrat in letošnja zima z mrazom ni skoparila.
In če ste pohajkovali po naravi in uživali v lepotah zimske idile, ste verjetno veliko
bolj uživali, če vas ni zeblo. Toplota namreč vsaj pozimi doprinese k dobremu
počutju in ugodju. In nasprotno, mraz nas navdaja z nelagodjem, povzroča pa tudi
utrujenost in fizično izčrpanost. In če bi se znašli sredi narave v nepričakovani
situaciji, bi počutje odločilno vplivalo na razsodnost in sprejemanje odločitev.
Za dodatno toploto bi v določenem trenutku lahko poskr-
bel ogenj. Seveda nanj ne pomislimo sredi zimskih razmer,
vendar je poleg sonca edini vir toplote, do katerega lahko pri-
demo v naravi (ob predpostavki, da imamo s seboj vžigalice
ali kakšno drugo sredstvo za prižiganje ognja). Ker je ogenj
na nek način sinonim taborništva, sem se odločil za "izziv to-
plote v snegu". V nadaljevanju si preberi nekaj pomembnih
spoznanj, do katerih sem prišel pri pripravi ognja v snegu.
1.
Poišči primeren prostor; pomembno pri tem je, da je v za-
vetrju in ne pod krošnjami dreves, ker mu s tem preti nevar-
nost, da se nanj ob vetru ali povišani temperaturi z njih usuje
sneg.
2.
Očisti sneg do podlage (trava, listje, zemlja) na dovolj
velikem podolgovatem prostoru. S tem se izogneš nevarnosti,
da bi se sneg z vrha usul na ogenj ali da bi staljen sneg uga-
šal ogenj od spodaj. Pomembno je tudi, da upoštevaš, kam
piha veter, sicer ti bo gretje onemogočal neprijeten dim.
3.
Sedaj je na vrsti nabiranje kuriva. Za gnezdo so primerne
spodnje posušene veje mladih smrek, ki ostanejo kljub snegu
suhe. Tudi centimetrske vejice je možno nabrati pod smreka-
mi. Za debelejšo kurjavo, s katero boš poskrbel za trajnejšo
Stran 29
STROKOVNO marec 29
5.
Ko ogenj dokončno premaga neugodne snežne razmere,
se lahko pogreješ in posušiš mokro obleko ali obutev in tako
nabereš moči za nadaljevanje poti. S toploto lahko stopiš tudi
sneg in na ta način prideš do prepotrebne tekočine ("lizanje"
snega povzroči dodatno trošenje energije telesa).
Če boš ogenj in toploto potreboval preko cele noči, je naj-
bolje, da se takoj ko se odpočiješ še enkrat podaš po zalogo
kurjave.
toploto ognja, se boš moral ozreti navzgor; vej s tal namreč ne
moreš pobirati, ker so vlažne in večinoma prekrite s snegom.
Spet pridejo v poštev smreke, tokrat tiste starejše in višje, pa
tudi kakšna posušena veja na stari bukvi je kljub teži snega
ostala na drevesu. Čim več kurjave je potrebno pripraviti še
preden ogenj zakurimo – dokler je ogenj slaboten ga moraš
negovati, sicer nam med nabiranjem drv ugasne.
4.
Pomembno je, da se priprave ognja lotiš natančno – za-
vedati se moraš, da vžigalic ali plina v vžigalniku nimaš na
6.
pretek in da je v izrednih okoliščinah vsak neuspel poizkus
lahko usoden. Vlažno podlago prekriješ s plastjo debelejšega Če moraš ogenj zakuriti ob sneženju, lahko na začetku
kuriva. Nanjo položiš gnezdo, čezenj pa položiš še nekaj tanj- napraviš snežno luknjo, v kateri bo ogenj na začetku varen
še kurjave, ki bo vzdrževala ogenj ko bo gnezdo dogorelo. pred padavinami. Seveda moraš ogenj takoj, ko začne odda-
Gnezdo prižgeš in s kirurško natančnostjo na jedro ognja po- jati toploto, odkriti. Takrat mu tudi padavine ne bodo več
lagaš vedno debelejše paličice. Ko ogenj zagori in začenja od- mogle do živega.
dajati toploto, lahko okoli njega naložiš in na ta način sušiš
ostalo kurjavo. Če gnezdo ne odigra svoje vloge in ogenj ne
zajame debelejše kurjave, potem je bolje postopek ponoviti in
Veliko užitka ob lastnem
pripraviti novo gnezdo (s pihanjem boš izgubil še več energi-
izzivu prižiganja, in ne
je). Paziti moraš tudi, da ti vžigalice ne padejo na tla, ker se pozabi: ta izkušnja ti v
zmočijo in postanejo neuporabne (tudi vžigalnik ni izjema, drugačnih okoliščinah
saj moker kresilni kamen ne daje iskre). lahko reši življenje.
Stran 30
30 STROKOVNO
FILATELIJA Tone Simončič
Zgodovina pošte
Vemo, da je filatelija novejši del poštne zgodovine. Poštne
znamke se pojavijo dosti kasneje kot pošta sama oziroma
način plačila za poštne storitve. Redko kdo bi si mislil, da
šteje poštna prek šest tisoč let. Oglejmo si nekaj zanimivih
podatkov o tem.
Začetki pošte Organiziran poštni
sistem
Zgodovinski viri kažejo, da so pre-
nos sporočil organizirali pred 6000 leti Leta 539 pred našim štetjem so v
na Kitajskem, v Egiptu in Asiriji pa pred Perziji na ukaz vladarja Darija vpeljali
okrog 5000 leti. Že tedaj so velike drža- prvi organiziran poštni sistem na svetu.
ve prenašale obvestila na velikih razda- Slonel je na jezdecih in poštnih hlevih,
ljah. Sprva so obvestila prenašali sli - kjer so menjavali konje in jezdece. Se-
tekači, konjeniki in s hitrimi vozovi. stavljen je bil iz poštnih postaj, ki so
Naslovnik je naslovljencu pošto pošiljal bile med seboj oddaljene za dan ježe.
neposredno. Prenašalci pošte so bili iz- Poštno službo so opravljali vse leto, ne
postavljeni številnim nevarnostim za- glede na letni čas, vreme, noč ali dan. V
radi neprestanega vojskovanja in ro- 6.stoletju pred našim štetjem je perzij-
parskih napadov, da ne omenjamo sla- ski kralj Kir organiziral prenos sporočil poštni promet začeli vključevati novi
be opremljenosti kurirjev in vremen- s konjeniškimi štafetami in prek stal- sloji prebivalstva. Prenos sporočil so or-
skih pogojev. Pošto so organizirali v ok- nih relejnih poti (angarija). Grki so ganizirali poleg vladarjev še fevdalci,
viru posameznih držav predvsem za sporočila pošiljali s sli (gramotofori) in univerze, samostani, posamezna mesta
prenos obvestil za vladarje oziroma nji- s hitrimi sli (hemerotodromi), Rimlja- in cehi. Prvi so se vključili v sistem po-
hove uslužbence. ni so vpeljali stalno službo selov (cursu šte obrtniki, menihi in študentje. Naj-
publicus) za zvezo s svojimi provinca- bolj znan poštni sistem v Evropi, ki so
Način pisanja sporočil mi. ga ustanovili v srednjem veku leta
Prva sporočila so bila ustna, kasne- Največji poštni sistem je v antičnih 1451, je bil sistem grofov Thurn in Ta-
je pa so jih prenašali odtisnjena na gli- časih deloval na Kitajskem, kjer je bilo xis. Deloval je vse do leta 1871 (420
nastih ploščicah, od katerih je nekaj v vsem imperiju postavljenih preko let!). Po njih se še danes imenuje oseb-
ohranjenih do danes. Kasneje so Egip- 25.000 poštnih postaj. Potem se je pošt- no vozilo, ki ga uporabljamo za prevoz
čani prenašala pisna sporočila napisa- ni sistem razširil preko meja posamez- potnikov - taksi. Ta družba je imela
na na papirusih. Rimljani in Grki so nih držav in jih povezoval. Takšne prve skoraj izključno pravico opravljati
prenašali sporočila s pomočjo voščenih poštne povezave so obstajale med Asiri- poštne storitve v Avstriji, Franciji, Itali-
ploščic, lesa in živalskih kož. Leta 751 jo in Babilonom, Egiptom in Sirijo. ji, Poljski, Španiji, Švici in v nemških
so na Kitajskem izdelali papir, ki ga še deželah. V času razcveta je povezovala
Pošta v srednjem veku
danes uporabljamo za večino pisnih dežele od Baltika do Jadranskega mor-
sporočil. Se pa papir že umika elektron- Z razvojem družbene delitve dela in ja, od Poljske do Gibraltarja. Leta 1574
skemu prenosu sporočil. razslojevanjem prebivalstva so se v so pričeli prenašati tudi zasebna sporo-
Stran 31
STROKOVNO marec 31
čila in ne le službeno korespondenco. Zanimivo je, da je v začetku poštne Kako je nastala znamka
Člani Thurnove in Taxisove družbe službe storitev plačal prejemnik, ko je
Ker je nastanek prve znamke na
so že v 16.stoletju uvedli poštne tarife. prejel pismo. Poštnina je bila odvisna
svetu nekako povezan tudi s Sloven-
Prva uradna tarifa za pisma izvira iz od razdalje in težavnosti dostave. Ker je
cem, naj na kratko omenimo zanimi-
leta 1627, in sicer so jo predpisali v bila poštnina zelo draga, so dopisova-
vosti o nastajanju in nastanku znamke.
Franciji, temu zgledu je sledila Anglija nje lahko privoščili le premožnejši.
V Evropi se je poštni promet začel
leta 1635 ter Prusija 1699. V 17. stoletju
Poštnina - plačilo za hitro razvijati in v raznih državah so
so v nekaterih državah vpeljali poštno
opravljeno storitev razmišljali, kako poenostaviti poslova-
prisilo, po kateri smejo zainteresirani
nje. Beležimo več zamisli o poštni
uporabljati samo že obstoječe poštne Leta 1837 je Rowland Hill uvedel znamki. Že leta 1823 je Curry Gabriel
zveze. V prvi polovici 19.stoletja pa je reformo poštnih tarif. Ta uvaja denarne Treffenberg na Švedskem v nekem za-
prišlo do popolnega podržavljenja po- zneske za plačilo poštnih storitev pisu omenil zamisel o posebni nalepki
šte, takrat so sprejeli tudi prve poštne (penny ostage), za plačilo tarife so za pošiljanje pisem. Precej predlogov je
zakone. predlagali poštne znamke. Tako je 6. prihajalo iz Anglije in tedanje Avstro-
maja 1840 izšla prva znamka vrednosti Ogrske monarhije.
Pošta danes
enega penija. Ker je bila črne barve, jo Nekateri trdijo, da je idejni oče
Poštne uprave posameznih držav so še danes imenujemo Black Penny. poštne znamke Slovenec iz Spodnje Lu-
danes povezane v Svetovni poštni uniji Vsakdo, ki jo je nalepil na pismo, težko še pri Škofji Loki Lovrenc Košir (1804-
(UPU) s sedežem v Bernu v Švici, kjer je do polovice unče (1 unča je 28,35 gra- 1879). Kot praktikant v državni poštni
bila 5. maja leta 1875 na pobudo Hei- ma), ga je lahko odposlal v katerikoli službi je leta 1835 predlagal plačilo za
nricha von Stephana tudi ustanovlje- del Anglije ne glede na oddaljenost. poštne storitve z uvedbo lističa - takse,
na. Tedaj se je imenovala Generalna Temu so sledile še nekatere druge drža- torej znamke. Njegov predlog je na mi-
poštna zveza. Njena pravila so začela ve. nistrstvu obležal v predalu in drugi so
veljati 1. julija 1875. leta. Današnje Leto 1850 je prelomno leto, ko se je ga prehiteli. Menijo, da je Košir o svo-
ime je UPU dobila leta 1878 na svojem precej držav odločilo za poštno reformo jem predlogu pripovedoval in nekatere
drugem kongresu v Parizu. Od leta in za izdajanje poštnih znamk. S pošt- njegovih idej je praktično uporabil di-
1947 je UPU specializirana agencija no reformo se je začela plačevati pošt- rektor angleške pošte Rowland Hill.
Organizacije združenih narodov, kar nina vnaprej, poštna znamka pa je bila Zamisli o znamkah so se porodile
dokazuje poseben pomen pošte. dokaz o plačani poštnini. že prej. V Franciji so že leta 1653 obsta-
jali lističi, ki jih je bilo treba priložiti pi-
Leto izdaje prve znamke smu. Sistem je zasnovala Anne Gene-
vieve, grofica de Longuevill, prijateljica
1843 Brazilija in švicarska kantona Zürich in Geneve, direktorja državnega finančnega urada
1845 kanton Basel v Švici, Fougueta. Ko so ga vrgli s položaja, je
1847 Trinidad, Združene države Amerike in Mauritius, tudi ta zamisel tonila v pozabo. V Grčiji
1849 Belgija, Bavarska in Francija, so neke vrste nalepke uporabljali že leta
1831.
1869 (1. oktober) Avstro-Ogrska monarhija je poslala na trg In še zanimivost za zbiralce pošt-
prvo dopisnico, nih znamk: poštni uslužbenci do ne-
1866 (1. maj) kneževina Srbija, davnega niso smeli zbirati znamk. Hi-
1874 (1. maj) kneževina Črna gora, tro bi jih namreč premagala zbiratelj-
1879 (1. julij) Bosna in Hercegovina, ska skušnjava in bi s tujih pisem pobi-
1991 (26. junij) Slovenija. rali lepe in dragocene znamke. Nekate-
ri so zaradi tega ostali tudi brez dela
Stran 32
32 STROKOVNO
Zgodovina pošte
na Slovenskem
Prve poštne organizacije na Slo-
venskem datirajo še iz rimskih časov,
kjer je bil poštni sistem kar dobro za-
stavljen. Skrbeli so za prevoz blaga
poštnih pošiljk in potnikov. Lep spomin
in dokaz za to je relief na cerkvi Gospe
svete na Koroškem, ki sodi med ene iz-
med najlepših izkopanin na tem ob-
močju. Leta 1496 so kočije s konjsko
vprego povezovale Dunaj, Gradec, Celo-
vec in Ljubljano s Trstom, od koder se je
del poštne poti odcepil proti Gorici.
Cesar Maksimilijan je leta 1516 po-
delil rodbini Paar poštno organizacijo v
fevd za območje Slovenije in okoliške
kraje. Za časa Valvasorja je imela Ljub-
ljana redne poštne zveze s sli jezdeci
proti Mariboru, Gradcu in Dunaju in
preko Razdrtega s Trstom. Leta 1825 so
tedanji poštarji vpeljali posebno poštno
kočijo, ki je "pridirjala" iz Trsta na Du-
naj v borih treh dneh. Poštne kočije je
leta 1849 zamenjala železnica, ki so jo
tedaj potegnili do Ljubljane, leta 1857
pa še do Trsta. Celotno delo tedanjih
poštnih kočij so prevzele železnice - to-
vor, pošto in potnike.
Sicer pa je bila na slovenskem
ozemlju izdana prva znamka 1. junija
1850, tedaj še v Avstro-Ogrski monarhi-
ji. Na prvi znamki je bil grb cesarstva,
tiskana je bila v knjigotisku in ni bila
zobčana. Takrat so na znamkah upo-
dabljali le vladarje. Niti ena izmed sklep o združitvi s Srbijo. 26. novembra Prva prava slovenska
znamk ni imela natisnjenega motiva, 1918 je tudi velika skupščina Črne gore
ki bi bil kakorkoli povezan s Slovenijo
znamka
izglasovala podoben sklep. Tako je no-
ali Slovenci. Dne 23. septembra 1918 je vembra 1918 Avstro-Ogrska dokončno Do razpada Avstro-Ogrske monar-
bil v Zagrebu oblikovan Narodni zbor, razpadla in pričela se je oblikovati nova hije so veljale še stare znamke, ki jih je
ki je prevzel oblast nad kraji, ki so tedaj država na Balkanu. Že 1. decembra tedaj sicer močno primanjkovalo. Nova
pripadali Avstro-Ogrski. Razglasili so 1918 je bila v Beogradu razglašena dr- država še ni bila sposobna izdati novih
Neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in žava z imenom Kraljevina Srbov, Hrva- - svojih. Zato so takrat v Sloveniji izdali
Srbov. 4.novembra 1918 je bil sprejet tov in Slovencev. znamke za Slovenijo, ki pa so jih upo-
Stran 33
STROKOVNO marec 33
venije v Tolminu 2. avgusta 2002 je Po-
šta Slovenije na pobudo Zveze taborni-
kov Slovenije izdala ilustrirano dopi-
snico "Tabor" s plačano poštnino v no-
tranjem prometu. Avtor dopisnice je
Jaka Bevk iz Kranja ob strokovnem so-
delovanju taborniških filatelistov. Do-
pisnica je velika 148 x 105 mm in na-
tisnjena na 200 gr biotop kartonu v šti-
rabljali v vseh zahodnih delih SHS, niso ki ga je projektiral slovenski arhitekt ribarvnem ofsetnem tisku v nakladi
pa jih v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Jože Plečnik. 4000 kosov (neuradna številka). Pošt-
Tako so bili rojeni "verigarji". Os- na veljavnost dopisnice: od 2. avgusta
In slovenska taborniška
nutke za te znamke je izdelal umetnik 2002 do 2. avgusta 2003. Ob tem naj
filatelija
profesor Ivan Vavpotič. Na nižjih vred- dodamo, da je ob zaključku 12. zleta
nostih znamk je bil prikazan suženj, ki Če upoštevamo območje nekdanje ZTS izšla še spominska kuverta s prilož-
trga verige - spone suženjstva. Zaradi Jugoslavije, smo v samostojni Sloveniji nostnim poštnim žigom. Oba omenje-
teh verig so dobile te znamke ime veri- tudi prvi uspeli dobiti znamko s tabor- na filatelistična poštna dogodka sta
garji. Tiskali so jih na Dunaju in v dveh niškim motivom. Tako smo taborniki edinstvena v dosedanji taborniški fila-
tiskarnah v Ljubljani v tehnikah knji- dobili 26.septembra 1995 prvo znamko telistični zgodovini.
gotiska in kamnotiska, zobčane, ne- nominalne vrednosti 70 sit. Natisnili so Ob uradnih poštnih taborniških
zobčane ali delno zobčane, na različne jo v nakladi 200.000 izvodov v polah po dogodkih (znamka, maksimum karta,
vrste papirja, z barvami različnih proi- 25 znamk. Ob znamki je izšla še maksi- kuverta prvega dne in ilustrirana dopi-
zvajalcev, z različnimi klišeji in zobča- mum karta, kuverta z žigom prvega snica) so taborniške enote ob taborniš-
nji. Težko je bilo namreč dobiti papir, dne. Avtorica znamke je akademska.sli- kih pomembnejših dogodkih izdale še
barve, proizvajalce, zato toliko različic karka Ančka Gošnik-Godec, oblikoval številne spominske kuverte in prilož-
in posebnosti. V filateliji se je oblikova- jo je Matjaž Učakar, imenovali pa so jo nostne poštne žige.
la posebna tematika, zbiranja »veri- slovenski skavti in taborniki.
garjev«, ki so zabeleženi v katalogih, Ob 12. zletu Zveze tabornikov Slo-
obstajajo klubi in literatura o tej te-
matiki. V obtoku so bili v letih
1919-1920.
Ob verigarjih so bile v Sloveniji
izdane še začasne in lokalne znam-
ke v Dobrovniku in Beltincih v
Prekmurju (ogrske), pretiskane s
priročnimi gumijastimi žigi. Leta
1920 so natisnili v Ljubljani še
znamke ob plebiscitu na Koroškem.
Do 26. junija 1991 so bile v
uporabi jugoslovanske znamke, ki
so veljale na območju tedanje drža-
ve. Tega dne je v Sloveniji izšla prva
znamka neodvisne države Sloveni-
je. Na njej je upodobljen natečajni
osnutek slovenskega parlamenta,
Stran 34
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Večerno nebo v marcu
Tokrat pa nekaj za tiste, ki jim je orientacija med zvezdami španska vas, pa bi kljub temu želeli
sami poiskati kakšen objekt na nebu. Prav za to je marca najbolj primeren čas za začetek, saj
so takrat na nebu najsvetlejše zvezde in ne bo jih težko najti tudi iz bolj zamegljenih in osvet-
ljenih krajev. Še bolj zanimivo bo, če boste imeli pri roki kakšen daljnogled ali celo teleskop,
če pa ga nimate pa tudi nič hudega. Kot pomoč pri iskanju uporabite sliko, ki predstavlja
večerno nebo v začetku marca, takoj po sončnem zahodu. Tudi če boste nebo opazovali
kasneje, se zvezde in planeti ne bodo toliko premaknili, da ne bi razpoznali oblike ozvezdij.
Zvezde in planeti se namreč navidezno gibljejo podobno kot Sonce - od vzhoda proti zahodu.
Torej če boste nebo opazovali kasneje, bo vse skupaj le pomaknjeno proti zahodu.
Za začetek se najprej obrnimo proti telgeza pa je zvezda Aldebaran v Biku, sta kot (ali pa še bolj) kot najsvetlejše
jugu. Najbolj opazno med vsemi oz- ki je na drugi strani Oriona kot Sirius. zvezde, zato jih ne zamenjujte z zvez-
vezdji je v tem času Orion, ki ga ne mo- Na nebu najdemo še oba dvojčka - Ka- dami. Oglejte si položaj Saturna in Ju-
remo zgrešiti. Sestavljajo ga zvezde, ki storja in Poluksa ter najsvetlejšo zvezdo pitra na sliki glede na ostala ozvezdja.
so med najsvetlejšimi na nebu, prepoz- v Levu - Rigel. Če sedaj povežemo najs- Če ne gre drugače pa jih bomo od zvezd
namo pa ga po njegovi značilni obliki, vetlejše omenjene zvezde, dobimo tako nedvomno ločili z daljnogledom ali te-
predvsem pa po njegovem "pasu", to je imenovani "Zimski šesterokotnik", ki leskopom. Planeta namreč povečana
treh enako svetlih in med seboj enako se razprostira od zenita pa skoraj do ob- nista več točki ampak mala diska, pri
oddaljenih zvezdah, imenovanih tudi zorja. Ker so ravno v tem predelu tudi večji povečavi pa bo Saturn "dobil" še
"Kosci". Med zvezdami Oriona izstopa najsvetlejše zvezde neba, se nam zdi, da obroče. Obroči so ravno v tem času zelo
zvezda Betelgeza (levo zgoraj), ki je so pozimi in zgodaj spomladi zvezde dobro vidni, saj Saturn sedaj k nam
rdeče barve, najsvetlejši pa je Rigel (de- bolj svetle kot poleti. To pa zato, ker po- gleda s svojo južno (spodnjo) stranjo.
sno spodaj). leti teh zvezd ni na nebu. Drugi način za ločevanje planetov od
Če "Orionov pas" podaljšamo v Na tem delu neba pa sta tokrat tudi zvezd je dejstvo, da zvezde utripajo, pla-
levo, pridemo do najsvetlejše zvezde dva planeta - Saturn in Jupiter. Svetla neti pa ne - ali pa vsaj manj !
neba z imenom Sirius. Stari Egipčani
so Orion in Sirius častili kot božanstva
predvsem v pogrebnih ritualih, saj so
verjeli, da gre duša proti tem zvezdam,
ko zapusti telo. Če boste zvezde pogle-
dali v daljnogledu ali teleskopu, boste
opazili, da jih ne morete povečati. Še
vedno ostanejo točke. To pa zato, ker so
tako daleč. Sirius je ena nam bližjih
zvezd, pa kljub temu njegova svetloba
potrebuje kar 8 let, da nas doseže.
Če pogledamo točno navzgor, nad
glavo, proti zenitu, ne bomo zgrešili
zvezde Kapele, ki je najsvetlejša v oz-
vezdju Voznik. Podobno rdeča kot Be- Večerno nebo v začetku marca
Stran 35
STROKOVNO marec 35
Opazovanje kometov malo drugače
Kometi so samotarski popotniki ve- ljam … Res je, včasih na ta način od- ZNANE IZJAVE
solja, sestavljeni večinoma iz ledu in krijejo kakšen komet, ki ga sicer sploh
prahu, ki ga poberejo in navlečejo nase ne bi opazili. To se je na primer zgodilo Nič ni za domišljijo bolj
skozi samotna popotovanja med zvez- zadnje dni letošnjega januarja. Poglej- spodbudnega kot delovati z
dami. Sem in tja pa zajadrajo bližje te malo na stran http://sohowww.nasa- omejitvami (BROUGHTON)
kakšni zvezdi ali pa jih celo zvezda s com.nasa.gov in našli boste marsikaj
pomočjo svojih planetov ujame v stal- zanimivega. Poglejte predvsem "mpeg-
no tirnico. Šele ko se približajo zvezdi e" okoli 28. januarja in 18. februarja
postanejo "kometi" v pravem pomenu …
besede. Izbruhi z zvezde odpihnejo
prah in drobce ledu s površja kometa
daleč v vesolje in tako komet dobi svoj
značilen rep. Naša lokalna zvezda je
Sonce. Težava nas, opazovalcev, je rav-
no v tem, da takrat, ko je komet najlep-
ši in najsvetlejši, za nas ni viden, saj se
nahaja preblizu Sonca. Dobro pa vemo,
koliko zvezd vidimo podnevi, ko je Son-
ce na nebu …
No, v sodobni dobi interneta pa je
marsikaj mogoče, kar prej ni bilo. Še Večerni komet NEAT v začetku februarja
dobro da "Amerikanci rade za nas".
SOHO (The Solar and Heliospheric Ob-
servatory) je observatorij za opazovanje
Sonca in njegove aktivnosti. Pa se vča-
sih da videti tudi kaj drugega, kot le iz-
bruhe s Sonca. V čem je trik ? Sončev
disk umetno prekrijemo, tako da vidi-
mo vse razen Sonca, podobno kot pri
popolnem sončnem mrku. Zvezde in
seveda vse ostalo blizu Sonca postane
vidno … Mislim, da že veste, kam ci- Komet Kudo-Fujikawa, ki je bil odkrit s
Komet NEAT v objektivu SOHO-ja pomočjo SOHO-ja
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj 3. 3. 2003 ob 3:37 1. 3. Vzhod: 6:42 1. 4. Vzhod: 6:43
Prvi krajec 11. 3. 2003 ob 8:17 Zahod: 17:48 Zahod: 19:30
Polna luna 18. 3. 2003 ob 11:36 15. 3.Vzhod: 6:16 15. 4. Vzhod: 6:17
Zadnji krajec 25. 3. 2003 ob 2:53 Zahod: 18:07 Zahod: 19:48
Mlaj 1. 4. 2003 ob 21:21
Prvi krajec 10. 4. 2003 ob 1:41 Začetek pomladi: 21. 3. 2003 ob 2:02
Stran 36
36 STROKOVNO
ORIENTACIJA Pepl
Orientacija ponoči
prikaz reliefa v splošnem zelo dober, a na nekaterih območ-
Zadnje čase se sicer taborniške ekipe lahko
jih to ne drži. Lahko naletimo tudi na ne povsem primerno
kar nekajkrat na leto preizkusimo tudi v
generalizacijo reliefa, ko so izpuščeni celi grebeni ali doline.
orientaciji ponoči, vendar je Nočno orienta-
Zaradi tega je na razgibanem zemljišču zelo pomembno, da
cijsko tekmovanje zagotovo tisto z najvišjim
imamo čim bolj celovit vtis o zemljišču, kar pa lahko doseže-
renomejem in tudi najdaljšo tradicijo. Ker se
mo le z zadostno preglednostjo. Noči večinoma niso tako
nam bliža, si poglejmo, kakšne so posebno-
temne, da brez uporabe svetilke takšne preglednosti ne more-
sti orientacije ponoči.
mo doseči: v pomoč nam je lahko svetloba Meseca (letos bo
sicer NOT v času mlaja), svetloba luči v bližini naselij, če pa
je pokrajina prekrita s snegom, lahko potem, ko se nam oči
privadijo teme, skoraj popolno ocenjujemo oblikovitost po-
vršja in tudi vidimo posamezne objekte. Če je torej le mogo-
če, se gibajmo brez uporabe svetilke. Vključimo jo le za bra-
nje karte in pa pri premagovanju ovir. Ker se nam pri vsaki
uporabi svetilke zenice zožijo in potem ponovno potrebuje-
mo nekaj časa, da se oči privadijo temi, naj bo takšnih vklo-
pov čim manj - torej si je dobro čim bolj zapomniti karto in
jo čim manjkrat preverjati. Pot izbiramo tako, da se čimbolj
držimo linijskih objektov (poti, potoki, grebeni, gozdni robo-
vi), izogibamo pa se daljnovodnim posekam, ker so večino-
Orientacija ponoči se od običajne, dnevne orientacije raz- ma slabo prehodne. S takšnim načinom bomo tudi dalj časa
likuje predvsem v vidljivosti; tako karte kot zemljišča, po ka- ohranili baterijske vložke (ne pozabite na rezervne) in ne
terem se gibljemo. Pri branju karte ponoči ne moremo brez bomo "svetilnik" drugim ekipam.
baterijske svetilke. Najbolje je, da je svetloba svetilke bela, saj Vendar prav na NOT-u postavljavci prog običajno poskr-
smo navajeni branja karte pri dnevni beli svetlobi. Lahko bijo za zelo zahtevno orientacijo, kjer pogosto ne moremo
uporabimo tudi svetilko z barvno svetlobo, vendar mora biti brez dolgih etap hoje po azimutu na neizrazitem zemljišču
ta svetloba drugačna od barv, v katerih je karta tiskana. S sve- ali pa se spopadamo s fino orientacijo v reliefno razgibanem
tilko z modro, zeleno ali rjavo svetlobo naših topografskih
kart ne bomo mogli brati, saj dela vsebine ne bomo videli.
Drugače pa je z vidnostjo zemljišča, po katerem se giba-
mo. Tu nas svetloba baterijske svetilke pogosto bolj moti kot
pa nam pomaga. Pri orientaciji pri tabornikih praviloma
uporabljamo Državno topografsko karto v merilu 1:25.000
(DTK 25). Pri tem merilu je stopnja generalizacije že tako ve-
lika, da se ne moremo enostavno premikati od enega do dru-
gega bližnjega na karti označenega objekta. Ob tem moramo
upoštevati še vse značilnosti DTK 25: čeprav je "uradna" sta-
rost listov med 5 in 10 let, pa meje vegetacije, kolovozi, poti in
poteki potokov ustrezajo stanju izpred 20 let. Načeloma je
Stran 37
STROKOVNO marec 37
svetu vrtač. Povsem brez baterijske luči
tu ne gre - potrebujemo jo za redno
spremljanje kompasa, na razgibanem
zemljišču zelo pomaga višinomer, pa-
ziti moramo tudi na noge, da se ne za-
pletemo v podrast, podrto drevje ali
kamne. Priporočljiva je čelna svetilka,
pri kateri imamo roke proste in ji lahko
spreminjamo snop svetlobe. Pri giba-
nju po azimutu moramo biti izjemno
previdni in mnogo pogosteje preverjati
smer kot podnevi, sicer zelo hitro skre-
nemo s smeri ali celo naredimo napako
180 stopinj! Izogibajmo se gosto zaraš-
čenim območjem - hitrost gibanja pri pridemo do izrazitega objekta, za kate- niso na pravi poti in zato raje zaupaj-
prebijanju skozi goščavo ponoči je še rega smo povsem prepričani, da je pra- mo sebi. To zaupanje pa pridobimo
mnogo manjša kot podnevi. Redno pre- vi. predvsem z izkušnjami. Vsi, ki se od-
verjajmo vse razpoložljive lovilne točke Poseben problem je razkropitev pravljate na NOT ali o tem še premišlja-
in pri odločitvi o izbiri poti predvidimo ekipe. V bližini kontrolne točke je to po- te imate še ravno toliko časa, da pred
čim več vmesnih napadnih točk. Sku- gosto učinkovito, vendar se moramo tem opravite še kakšno nočno terensko
šajmo ves čas ohraniti stik s karto. Po- predhodno dogovoriti, po kolikem času pripravo, morda se boste potem tudi
sebej nevarna je hitrostna etapa, ko po- in kje se ponovno zberemo! Sicer sledi lažje odločili in samo progo na tekmo-
stane zaradi večje hitrosti gibanja ta neizogibno obupno klicanje … vanju mnogo bolj polno doživeli. Giba-
stik površen. Eden največjih problemov Pomemben dejavnik pri uspešni nje v naravi po neznanem zemljišču je
ponoči je namreč določitev svoje lege v orientaciji ponoči pa je samozaupanje. vedno doživetje, če pa nam to uspe v ek-
primeru, da se "izgubimo". Težko Vsaka opažena lučka še ni odsevnik na stremnih razmerah, na katere smo pri-
bomo določili tri objekte, na osnovi ka- kontrolni točki - pogosto nas osamlje- merno pripravljeni, pa ostane kot trajni
terih bi določili stojišče s preseki nas- na hiša, avtomobilska luč ali celo odsev spomin. Da pa ekstremnih razmer ne
protnih azimutov. Zaradi slabe pre- odvrženih odpadkov zavedejo s prave predstavlja le tema, pa je znalo pred leti
glednosti bomo hitro prepričani, da poti. Slišnost se ponoči izboljša in tako na noč NOT-a pogosto poskrbeti tudi
smo "na pravi poti", pogoste so tudi nas lahko zmotijo nepomembni odda- vreme. Se bo "potrudilo" tudi letos?
vzporedne napake. Če se torej izgubi- ljeni zvoki. Zelo privlačne so luči dru-
mo, je najbolje žrtvovati toliko časa, da gih ekip, vendar je precej verjetnosti, da Fotografije so z ZNOT-a 2001
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
Stran 38
38 STROKOVNO
NARAVA
ROD UPORNEGA PLAMENA
Področje delovanja: Mengeš
Leto ustanovitve: 1982
Število aktivnih članov: 60
Struktura rodu: 3 vodi MČ, 3 vodi GG, klub PP in Grče
Najbolj zagrizen član rodu: Tomaž Novak, Simbolika rodovega imena:
kniserŽsiol.net, gsm: 040/ 206 737 V Mengšu je bil v času NOV aktiven narodni heroj Matija Ble-
Naslov spletne strani rodu: rup.rutka.net jc – Matevž. Njegovo partizansko ime je bilo Uporni plamen.
Stran 39
STROKOVNO marec 39
KOSOBRIN
Učinkovine
Eterično olje, gorčično olje, gluko- ČRNA OGRŠČICA
zid sinigrin, alkaloid sinapin, kalijev
kisli sulfat, vitamin C, provitamin A,
Brassica nigra L.
sluzi
Uporabnost Je enoletnica in zraste v višino od 80 do 150 cm. Na razra-
slem steblu so pecljati listi. Spodnji listi so nekoliko ščetina-
Mlade in nežne pomladanske liste sti, medtem ko so zgornji goli. Listi so celorobi in ozko
lahko uživamo kuhane kot zelenjavo suličasti. Cvetovi so rumene barve. Čaša je razprostrta.
ali pa jih dodajamo raznim solatam, iz Luski s črnim semenom se prilegajo k steblu. Dolgi so od 2
semen se izdeluje gorčica, kot začim- do 2,5 cm. Rastlina cveti od meseca junija do avgusta. Zori
bnica, v zdravilne namene se uporablja pa avgusta in septembra. Rastlino gojijo na njivah in vrto-
za zunanje obkladke pri revmi, vnetju vih. Najdemo jo tudi divje v naravi, ponavadi raste ob rečnih
sklepnih živcev, protinu, glavobolu, bregovih, prodiščih, sipinah ter kot plevel na obdelanih tleh.
uporablja se tudi kot zeleno gnojilo.
Recepti
Kuhani cvetni popki
Potrebujemo cvetne popke črne ogrščice, maslo, mlado
čebulo, jabolčni kis, sol.
Priprava: Cvetne popke, nabrane po soncu, kuhamo v
malo soljeni vodi 3 minute in odcedimo. Prelijemo jih z raz-
topljenim maslom ter dodamo na kolobarje narezano mlado
čebulo in žličko jabolčnega kisa.
Opozorilo: če boste popke kuhali dalj časa, bodo razpadli
v kašo.
Juha
Potrebujemo 3 pesti listov ogrščice, 1 čebulo, 1 dcl mleka,
2 žlici masla, 2 žlici moke, 1 dcl kisle smetane, sol, poper.
Priprava: Na raztopljenem maslu pražimo na drobno na-
rezano čebulo, dokler se ne zmehča. Dodamo moko in počasi
mešamo, da rahlo porumeni. Zraven prilivamo mleko in me-
šamo, da ne nastanejo grudice. Omako pustimo, da se lepo
počasi kuha približno 5 minut. Omaki dodamo na drobno
narezane lističe črne ogrščice in 1 liter vode ali juhe. Juho ku-
hamo tako dolgo, da se listi zmehčajo. Na koncu osolimo in
popopramo po okusu ter primešamo kislo smetano. Juho še
toplo postrežemo.
Stran 40
40 STROKOVNO
MEDNARODNE
Dragi zaspanci!
Pomlad se prebuja okoli nas in z njo naj bi se tudi mi. Ampak kaj, ko nas pomladi vedno
zagrabi ta strašna utrujenost, ki nam skuša preprečiti, da bi se imeli fino. Takšna utrujenost,
ki nas vleče, da poležavamo na soncu, čeprav še ni dovolj toplo in si potem za povrh nakoplje-
mo še kak prehlad. Če tudi vi spadate med tiste, ki zdaj lahko le zavistno gledajo prijatelje,
kako skačejo naokoli po brsteči naravi, naj vam ponudim nekaj zanimivih strani, s katerimi si
lahko organizirate nepozabno poletje in malce olajšate trpeče dneve v zaprtih prostorih.
Pa dobro jutro!
Nina
WOSM ima novo domačo stran
Svetovna skavtska organizacija je pred kratkim prenovila
svojo celostno grafično podobo, kar je zelo opazno tudi na
njihovi novi domači strani. Oglejte si jo na www.scout.org in
poklikajte na katero od 5.000 strani, ki jih lahko najdete na
tem naslovu.
Stoletnica skavtstva
Zagotovo ste že vsi slišali za bližajočo se stoletnico skavts-
tva, ki se bo seveda zgodila leta 2007. Če morda živite v zmot-
nem prepričanju, da jo bo zaznamoval le svetovni jamboree
v Veliki Britaniji, si oglejte domačo stran projekta Stoletnica
skavtstva na http://www.scouting2007.org/ in se odločite, kaj
bi vi radi počeli čez štiri leta.
Prostovoljno delo v skavtskih centrih po Evropi
Evropski skavtski prostovoljski program je odprt za vse ta- lunteer/index.html najdete spodnjo tabelo s podrobnejšimi
bornike, člane ZTS, stare med 18 in 30 let. Nudi vam možnost informacijami o posameznih centrih. Od tu naprej ste na
dela v katerem od evropskih skavtskih centrov. Čas dela je od- svojem - sami morate kontaktirati centre po vaši izbiri in se z
visen od zahtev centra in lahko traja med dvema tednoma pa njim zmeniti za vaše delo. Seveda se boste morali tudi ustavi-
tja do enega meseca. Toda zagotovo vam nikoli ne bo dolgčas ti v pisarni ZTS, da vam potrdijo, da ste res naš član. Vsi, ki se
in čeprav se vam morda zdaj en mesec zdi veliko, vam bo mi- prijavijo za prostovoljno službo, so upravičeni tudi do povr-
nil v hipu in kmalu boste obžalovali, da ne morete ostati dlje. nitve vsaj dela potnih stroškov od doma do kraja služenja.
Na domači strani programa http://www.scout.org/europe/vo-
Stran 41
STROKOVNO marec 41
Kje Kdaj Koliko oseb
Center pomorskih skavtov, otok Veruda, Hrvaška 1. 7. - 1. 8. 3
10. 7. - 10. 8. 5
1. 8. - 1. 9. 3
Arresøcentret, Danska 20. 6. - 3. 8. 2
Houens Odde, Danska 1. 5. - 30. 9. 4
Næsbycentrer, Danska 21. 6. - 2. 8. 2
Spejdercentret Assenbækmølle, Danska 20. 6. - 27. 7. 2
Stevninghus skavtski center, Danska 1. 5. - 30. 9. 4
Centre National de Bécours, Francija 1. 7. - 31. 8. 5
BdP - Bundeszentrum Immenhausen, Nemčija 6. 8. - 6. 9. 6
Bucher Berg, Nemčija 7. 7. - 17. 8. 5
Pfadfinderburg Rieneck, Nemčija 1. 5. - 30. 9. 2
Útilísmiöstöö skáta Úlfljotsvatni, Islandija 1. 5. - 31. 5. 2
1. 6. - 31. 8. 6
Buitenzorg mednarodni skavtski center Baarn, Nizozemska 1. 7. - 31. 7. 2
Skavtski center Rotterdam, Nizozemska 1. 7. - 31. 8. 2
Scouting Kampeerterrein St. Walrick, 1. 7. - 31. 7. 1
Nizozemska 1. 8. - 31. 8. 1
“Perkoz” športni in izobraževalni center, Poljska 15. 6. - 31. 8. 2
Centro Nacional de Formação Ambiental, a 1. 7. - 31. 7. 3
Portugalsk 1. 8. - 31. 8. 3
RoverWay, Lizbona/Leiria, Portugalska 15. 7. - 15. 8. 3
Centro Scout Griebal, Španija 1. 7. - 31. 8. 5
Ransbergs Herrgård, Švedska 1. 6. - 30. 6. 2
1. 7. - 1. 8. 3
1. 8. - 15. 9. 2
Vässarö Scout Centre, Švedska 15. 6. - 13. 7. 5
13. 7. - 17. 8. 5
Mednarodni skavtski center Kandersteg, 1. 5. - 14. 6. 6
Švica 15. 6. - 13. 9. 27
14. 9. - 30. 9. 6
Our Chalet, WAGGS skavtski center, Švica 22. 5. - 22. 8. 9
15. 8. - 30. 9. 6
Blackland Farm, VB 1. 5. - 30. 9. 4
Blackwell Court International Scout Centre, VB 1. 7. - 30. 9. 6
Downe Activity Centre, VB 1. 7. - 31. 8. 4
Fordell Firs National Activity Centre, VB 1. 5. - 30. 9. 3
Gilwell Park, VB 14. 6. - 26. 7. 10
19. 7. - 30. 8. 10
Great Tower Scout Camp, VB 6. 7. - 31. 8. 3
Hawkhirst Adventure Camp, VB 1. 5. - 30. 9. 3
1. 7. - 31. 8. 3
Kingsdown International Scout Camp, VB 1. 5. - 30. 9. 12
Longridge Scout Boating Centre, VB 1. 5. - 31. 8. 3
The Lochgoilhead Centre, VB 20. 6. - 31. 8. 2
Stran 42
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič
Prenočišča
Tik pred koncem pa še nekaj besed o spanju oziroma
prenočevanju. Že takoj na začetku se moraš odločiti ali boš
kampiral ali prenočeval v hostlih, motelih ali hotelih. V
principu je kampiranje najcenejše, vendar moraš za to s
seboj tovoriti kar nekaj dodatnih kilogramov. V razvitem
svetu se vsekakor splača, saj so kampi kar na gosto poseja-
ni naokrog. V nerazvitem kampiranja kot takega v bistvu ne
poznajo. Kljub temu pa je v narodnih parkih ali na trekingih
to edina možnost prenočevanja.
Na Karakorum Highway, ki Tudi če ne boš kampiral, premisli,
preko dobrih 4700 m visokega ali ne bi s seboj vzel vsaj posteljnine. S
tem ne mislim, da bi s sabo tovoril letno
prelaza povezuje Pakistan s
pa zimsko rjuho, odeje pa še kako bla-
Kitajsko, sva se odpravila z zino za povrh. To ne, zelo praktično pa
mislijo na vsaj nekaj večdnev- je s seboj vzeti rjuho sešito v obliki vre-
nih trekingov ob vznožju če. Taka rjuha vsaj meni da nek obču-
številnih zasneženih osemtiso- tek domačnosti, predvsem pa me ščiti
čakov, ki z leve in desne bedijo pred morebitno umazanijo in včasih
nad dolino. Po spletu okoliščin tudi živalsko nadlogo. Do sedaj sva gle-
so se načrtovani trekingi de tega imela res srečo. Le enkrat je
zreducirali na enega samega. Tjaž staknil stenice. Takrat ne pomaga
nič drugega kot prekuhavanje postelj-
Na planoto ob vznožju Nanga nine in oblačil.
Parbata. V Evropi, Ameriki in Avstraliji so
Tam sva si postavila šotor in med mladimi najpopularnejši mladin- Hong Kongu notorično primanjkuje prostora
in to se pozna tudi na velikosti "hotelske"
upala, da se bo vreme v ski domovi (youth hostel), kjer spiš v sobice
naslednjih dneh popravilo. večposteljnih sobah s skupnimi kopal-
Zadnja dva dneva je namreč po nicami in stranišči. Fantje in dekleta Na takega sva naletela tudi v
malem deževalo in vrhovi gora običajno spijo ločeno. V hostlih so pra- New Yorku. Imel je eksotično
so bili ves čas v gosti, gosti viloma tudi skupne kuhinje, kjer si lah- ime: Banana Bungalow in še
megli. In res, ko sva zjutraj ko sam pripravljaš obroke, nekateri pa bolj eksotične domače živali.
pokukala iz šotora, je veter za imajo tudi pralnice, sobo s TV-jem, ba- Ščurke, ščurke in še enkrat
slabih 15 minut razpihal oblake
zen … V nekaterih si bivanje lahko pri- ščurke. V kopalnici so kar
služiš kar z delom v hostlu. So idealen
in nad nama se je pokazal kraj za spoznavanje popotnikov, nave-
veličasten Nanga Parbat. zovanje stikov in izmenjavo izkušenj, NE POZABI!
Čeprav je trajalo le 15 minut, je po kakovosti pa precej nihajo. Lahko so
• sobo poglej preden jo
bilo vredno cel mesec s seboj izjemno dobro urejeni, ali pa prave
vlačiti šotor in spalke. luknje. plačaš
Stran 43
RAZVEDRILO marec 43
gomazeli drug čez drugega.
Na posteljo se skoraj nisva
upala usesti in premišljevala
sva, če bi po odhodu nahrbt-
nike in spalke kar razkužila.
Navajena sva sicer vsega in
nad tako sobo se kje v
zakotnih predelih Azije sploh
ne bi pritoževala. Ampak tam
bi zanjo plačala nekaj dolar-
jev, tu pa sva odštela po 30
USD na osebo!
Avto - še posebej tak dolg je lahko zelo udobno prenočišče
NAMIG Eno lepših prenočišč sva
• spalna rjuha imela v Ubudu na Baliju.
Družina, pri kateri sva
V razvitem svetu boš včasih za naj- stanovala, je spadala v višji
cenejši motel, kjer dobiš sobo s kopalni- razred in na velikem vrtu so
co, plačal manj kot za hostel; res pa je, imeli v bungalovčke preure-
da so moteli običajno nekje ob cesti, jen družinski tempelj. Po
kar pomeni, da do njih lahko prideš le z izročilu so ga sestavljale 4
lastnim prevoznim sredstvom, hostli pa stavbe, vsaka gledajoč v eno
so lahko dosegljivi tudi brez avta. od smeri neba. Bungalov je
V nerazvitem svetu so hostli le red-
imel veliko spalnico s snažno
ki. Najobičajnejše so sobe in to dvopo-
steljne sobe s kopalnico. Plačaš sobo in
kopalnico, v kateri naju je
ne posteljo, zato je smotrno prenočeva-
vsak večer pričakal majhen
ti, če že ne potovati, v paru.
Nič nisem napisala o prenočevanju na vlakih.
No, lahko je takole
zelen gecko. Največ pa je
bila vredna pokrita terasa in
čudovit vrt, poln omamno
dišečih frangipanijev in
košatih hibiskusov. Pa
seveda zajtrki v majhni
družinski restavraciji, kjer so
do popolnosti obvladali
pripravo toplih sendvičev z
ananasom in bananami.
Ne glede na to, kje si, pa si zapom-
ni: sobo najprej preglej in se na lastne
oči prepričaj, kaj ti ponujajo, da razlika
med plačanim in dobljenim ne bo pre-
Iz Fairy Meadows se nama je zjutraj odprl čudovit razgled na Nanga Parbat in ledenik pod njim velika.
Stran 44
44 RAZVEDRILO
TRENUTKI
Z visokih gora, s snegom prekritih,
privrši pomlad v potokih kristalnih voda.
Vodi jezera lesketajo se tvoje modre oči,
ob pogledu nanje moje srce se topi.
Vetra šepet boža tvoja lica,
ob tebi počutim se varno.
Z novo pomladjo se nova ljubezen rodi.
Stran 45
RAZVEDRILO marec 45
JEŽKOV KOTIČEK
Sonca in sreče
Vse lepe stvari so bojda tri. Brez strahu, ne bom pisal o
danes tako zelo opevani trilogiji gospodarjev in prstanov.
Mojo pozornost je pritegnilo nekaj čisto drugačnega,
denimo vsaj resničnega. Modro, rdeče in oranžno. Umirje-
nost, strast in otroštvo. Trije romani, tri kratke zgodbe ene
ženske. Hvala Njej, ker mi je odprla oči in opozorila, da se
sončnicam res ne smem izogniti.
Dama v modrem, Ženska v rdečem in Deklica in sončni-
ce so naslovi triperesne deteljice francoske pisateljice Noell
Châtelet
Châtelet. Pisateljica se na izviren in bogat način loteva do-
mala prezrtih tem, kot so staranje, ljubezen v starih letih in
otroška ljubezen. Svet, kakor ga doživlja stara mama, ženska,
deklica … Na videz preproste in samoumevne teme, kajne?
Naj bo današnja predstavitev namenjena predvsem De-
klici in sončnicam, čeprav Ženska v rdečem ne zaostaja,
Dama v modrem pa je trenutno še na poti in vam kaj več še ne
morem zaupati.
Matilda je čisto navaden otrok. No, ja! Deklica, ki čas po-
čitnic preživlja na idiličnem podeželju Provanse. Kamorkoli
seže pogled, same sončnice. Mati in hči, skupaj. Ženski svet,
poln skrivnosti, smeha, radosti, norosti, otroških šal in zaup-
nih pogovorov. Dokler šestletni Matildi poti ne prekriža On.
Kar je sonce sončnicam in voda ribam, postane mali Remi
naši mali zaljubljenki. Otroška ljubezen, starši bi zamahnili
z roko, dobi veter v jadra in zapluje v nova prostranstva. Raz-
kriva se nam v preprosti igri, pogledih in trenutkih, ki posta-
jajo pravi pravcati njuni obredi. Polni čutnosti, zaslepljeno-
sti, včasih tudi naivnega otroškega obupa. Prva ljubezen, ki
je nikoli ne pozabiš.
Vse lepo pa se nekoč tudi konča. Navadno se tega pravo-
časno zavemo, a raje potisnemo v najtemačnejši kotiček na-
še zavesti. Vas zanima, kako takšne - pogosto tudi za odrasle
neobvladljive teme - doživlja šestletna Matilda? Vendar je
vsak konec hkrati tudi nov začetek. Sončnice so vendar po-
vsod …
"Popolnoma na skrivaj se Matilda in Remi srečata nad
Jež svetuje, vi preberete: poljem, ki leži nad kmetij. Tam sledita čarobnemu zibanju,
Noell Châtelet, Deklica in sončnice ki ga ni mogoče zaznati v resnici: tisoče glav, vzdignjenih
proti soncu, poslušata z roko v roki."
Stran 46
46 RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravil-
1 2 3 4
nim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Ge-
slo je povezano s spremembami v naravi.
5 6 1 7
1. Od kod so bili skavti, s katerimi si je naša odprava delila
prostor na jamboreeju v Čilu? P - z Malte, E - s Cipra, L - s Krete.
8 9 5 10 2. Brez rešilnega jopiča si lahko na jamboreeju šel le do glo-
bine, kjer ti je voda segala do: P - gležnjev, S - komolcev, O -
pasu.
5 3. Razpoznavni znak slovenske odprave na Tajskem je bilo: Č
- kleklanje, M - vezenje imen, I - petje narodnih pesmi.
4. Koliko posebno pripravljenih filatelističnih kuvert so s hi-
tro pošto iz Ljubljane poslali na Tajsko? L - preko sto, U - preko
dvesto, M - okrog petdeset.
STRIC VOLK 5. ZOT še vedno ostaja prvovrstna: K - zabava, V - norija, A -
čaga.
Po gozdu se širijo govorice, da naj bi se 6. Sežanski taborniki so pomagali psom iz zavetišča v: O -
temeljito spremenil naš statut. Gozdne Žusterni, D - Kopru, H - Ankaranu.
zveze, seveda. Ker nekateri gozdni prebival- 7. Vkopanemu hlodu, s katerim je pritrjen pionirski objekt,
pravimo: R - sidrišče mrtvega moža, U - počivališče mrtvega
ci niso zadovoljni z veljavnim gozdnim stat-
moža, L - lovišče mrtvega moža.
utom, so sestavili posebno KSS - komisijo za
8. Kdo je izjavil, da je domišljija pomembnejša od informaci-
spremembo statuta. je? S - Vlastimil Zabransky, I - Albert Einstein, R - stric Volk.
In govori se, da se bo v delo KSS vključil tudi 9. Koliko planetov poleg Saturna ima v našem sončnem siste-
izvengozdni opazovalec, ki naj bi po infor- mu še obroče? H - 3, K - 4, J - 0.
macijah najbolj obveščenih prebivalcev 10. Rajans Jim 2003 se bo zgodil na: U - Tajskem, J - Šri Lan-
našega gozda poskrbel za to, da bodo vsi ki, Z - Cipru.
enaki, kljub drugačnosti. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2:
In ker je KSS resna komisija, si za prvi me-
jnik v svojem raziskovanju ne bi mogli iz- DAN USTANOVITELJA
brati boljšega dne od 22. aprila. Ali so bili
učinkoviti pa bomo ugotovili šele osmega ju- Rešitve so: ___________________________
NAGRADNI KUPON - 03
nija, ko bo veliki gozdni krog odločil, ali so _____________________________________
LIEBER
Penzion-restavracija
_____________________________________
predlogi KSS na mestu. Srednje Gameljne 32e
Se pa širijo še druge govorice, ki namigujejo _____________________________________
na to, da bodo spremembe resnično koristile _____________________________________
le majhnemu delčku gozda. Kje se ta košček _____________________________________
skriva, naj še ostane skrivnost. Reševalec: ____________________________
vaš stric Volk _____________________________________
_____________________________________
Stran 47
RAZVEDRILO marec 47
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL: POMLADNI OTROŠKA PAZNICA, KI IGRALEC OPOJNA DEČEK S IGRALEC SOZVOČJE PLANTAŽA
F. KALAN MESEC STRELNA SKRBI ZA RED BAN PIJAČA ČUDEŽNO VALIČ TONOV
NAPRAVA SVETILKO
ČRNA
CELINA
TELOVADNI GLASBENI DEL
ELEMENT ZNAK BLEDA
SKLADATELJ GRŠKI BOG
GOBEC LJUBEZNI
TENORIST ENOTA ZA
HUMORISTKA DARIAN MERJENJE
PUTRIH ZDRAVILNA
CVETLICA PEVKA RUPEL
PRIPADNIK ENAKI ČRKI
OSEBA IZ DR. ITALOV
ŽIVAGA ZELENICA V FILOZOFSKA
PUŠČAVI BIT
USTOLIČENJE
VRTNA KRALJA PRODAJALEC KVAR,
ŠKODLJIVA KRZNA DEFEKT
ŽUŽELKA KRAMP
NAŠ PESNIK
ORODJE ZA ODSEKAN DEL (SIMON)
RAHLJANJE KROGA ORGAN
ZEMLJE HOBOTNICE
MESTO NA
GRŠKA OBALI POŽIREK
ČRKA
VRSTA MAMILA
HRUŠKI
PODOBEN ERBIJ TEPČEK SOSEDNJI ČRKI
TROPSKI
SADEŽ IGRALKA RINA
NAŠ PISATELJ
OVITEK ZA (TONE)
SPISE
SILICIJ
OČKA, TAJNIK
ATEK
PARADIŽ, KRAJ PRI VODNI
NEBESA OPATIJI HLAPI
Nagrajenci in nagradni razpis številka 03
Pravilno izpolnjen kupon št. 1 je poslalo 20 bralcev nagrado podjetja JAZON pa Marjeta Franko iz Straže.
TABORA, pravilne rešitve pa so: ŠUMNIK, SREČNO Čestitamo!
NOVO LETO, SMET, MORAVCI in NAVADA.
Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Katjo Po- Nagradne kupone št. 2 pošljite najpozneje do 25.
ljanec z Bleda, DROGINO nagrado prejme Matej Vid- marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000
mar z Vrhnike, Mateja Jereb iz Škofje Loke dobi knjigo, Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
Stran 48
Sorodne izdaje
Revija Tabor 2003/4
Akcije in tekmovanja
Revija Tabor 2003/2
Izkažite se
Revija Tabor 2003/1
Novo leto na jamboreeju
