Revija Tabor 2003/3
Pomlad 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32 STROKOVNO
Zgodovina pošte
na Slovenskem
Prve poštne organizacije na Slo-
venskem datirajo še iz rimskih časov,
kjer je bil poštni sistem kar dobro za-
stavljen. Skrbeli so za prevoz blaga
poštnih pošiljk in potnikov. Lep spomin
in dokaz za to je relief na cerkvi Gospe
svete na Koroškem, ki sodi med ene iz-
med najlepših izkopanin na tem ob-
močju. Leta 1496 so kočije s konjsko
vprego povezovale Dunaj, Gradec, Celo-
vec in Ljubljano s Trstom, od koder se je
del poštne poti odcepil proti Gorici.
Cesar Maksimilijan je leta 1516 po-
delil rodbini Paar poštno organizacijo v
fevd za območje Slovenije in okoliške
kraje. Za časa Valvasorja je imela Ljub-
ljana redne poštne zveze s sli jezdeci
proti Mariboru, Gradcu in Dunaju in
preko Razdrtega s Trstom. Leta 1825 so
tedanji poštarji vpeljali posebno poštno
kočijo, ki je "pridirjala" iz Trsta na Du-
naj v borih treh dneh. Poštne kočije je
leta 1849 zamenjala železnica, ki so jo
tedaj potegnili do Ljubljane, leta 1857
pa še do Trsta. Celotno delo tedanjih
poštnih kočij so prevzele železnice - to-
vor, pošto in potnike.
Sicer pa je bila na slovenskem
ozemlju izdana prva znamka 1. junija
1850, tedaj še v Avstro-Ogrski monarhi-
ji. Na prvi znamki je bil grb cesarstva,
tiskana je bila v knjigotisku in ni bila
zobčana. Takrat so na znamkah upo-
dabljali le vladarje. Niti ena izmed sklep o združitvi s Srbijo. 26. novembra Prva prava slovenska
znamk ni imela natisnjenega motiva, 1918 je tudi velika skupščina Črne gore
ki bi bil kakorkoli povezan s Slovenijo
znamka
izglasovala podoben sklep. Tako je no-
ali Slovenci. Dne 23. septembra 1918 je vembra 1918 Avstro-Ogrska dokončno Do razpada Avstro-Ogrske monar-
bil v Zagrebu oblikovan Narodni zbor, razpadla in pričela se je oblikovati nova hije so veljale še stare znamke, ki jih je
ki je prevzel oblast nad kraji, ki so tedaj država na Balkanu. Že 1. decembra tedaj sicer močno primanjkovalo. Nova
pripadali Avstro-Ogrski. Razglasili so 1918 je bila v Beogradu razglašena dr- država še ni bila sposobna izdati novih
Neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in žava z imenom Kraljevina Srbov, Hrva- - svojih. Zato so takrat v Sloveniji izdali
Srbov. 4.novembra 1918 je bil sprejet tov in Slovencev. znamke za Slovenijo, ki pa so jih upo-
STROKOVNO marec 33
venije v Tolminu 2. avgusta 2002 je Po-
šta Slovenije na pobudo Zveze taborni-
kov Slovenije izdala ilustrirano dopi-
snico "Tabor" s plačano poštnino v no-
tranjem prometu. Avtor dopisnice je
Jaka Bevk iz Kranja ob strokovnem so-
delovanju taborniških filatelistov. Do-
pisnica je velika 148 x 105 mm in na-
tisnjena na 200 gr biotop kartonu v šti-
rabljali v vseh zahodnih delih SHS, niso ki ga je projektiral slovenski arhitekt ribarvnem ofsetnem tisku v nakladi
pa jih v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Jože Plečnik. 4000 kosov (neuradna številka). Pošt-
Tako so bili rojeni "verigarji". Os- na veljavnost dopisnice: od 2. avgusta
In slovenska taborniška
nutke za te znamke je izdelal umetnik 2002 do 2. avgusta 2003. Ob tem naj
filatelija
profesor Ivan Vavpotič. Na nižjih vred- dodamo, da je ob zaključku 12. zleta
nostih znamk je bil prikazan suženj, ki Če upoštevamo območje nekdanje ZTS izšla še spominska kuverta s prilož-
trga verige - spone suženjstva. Zaradi Jugoslavije, smo v samostojni Sloveniji nostnim poštnim žigom. Oba omenje-
teh verig so dobile te znamke ime veri- tudi prvi uspeli dobiti znamko s tabor- na filatelistična poštna dogodka sta
garji. Tiskali so jih na Dunaju in v dveh niškim motivom. Tako smo taborniki edinstvena v dosedanji taborniški fila-
tiskarnah v Ljubljani v tehnikah knji- dobili 26.septembra 1995 prvo znamko telistični zgodovini.
gotiska in kamnotiska, zobčane, ne- nominalne vrednosti 70 sit. Natisnili so Ob uradnih poštnih taborniških
zobčane ali delno zobčane, na različne jo v nakladi 200.000 izvodov v polah po dogodkih (znamka, maksimum karta,
vrste papirja, z barvami različnih proi- 25 znamk. Ob znamki je izšla še maksi- kuverta prvega dne in ilustrirana dopi-
zvajalcev, z različnimi klišeji in zobča- mum karta, kuverta z žigom prvega snica) so taborniške enote ob taborniš-
nji. Težko je bilo namreč dobiti papir, dne. Avtorica znamke je akademska.sli- kih pomembnejših dogodkih izdale še
barve, proizvajalce, zato toliko različic karka Ančka Gošnik-Godec, oblikoval številne spominske kuverte in prilož-
in posebnosti. V filateliji se je oblikova- jo je Matjaž Učakar, imenovali pa so jo nostne poštne žige.
la posebna tematika, zbiranja »veri- slovenski skavti in taborniki.
garjev«, ki so zabeleženi v katalogih, Ob 12. zletu Zveze tabornikov Slo-
obstajajo klubi in literatura o tej te-
matiki. V obtoku so bili v letih
1919-1920.
Ob verigarjih so bile v Sloveniji
izdane še začasne in lokalne znam-
ke v Dobrovniku in Beltincih v
Prekmurju (ogrske), pretiskane s
priročnimi gumijastimi žigi. Leta
1920 so natisnili v Ljubljani še
znamke ob plebiscitu na Koroškem.
Do 26. junija 1991 so bile v
uporabi jugoslovanske znamke, ki
so veljale na območju tedanje drža-
ve. Tega dne je v Sloveniji izšla prva
znamka neodvisne države Sloveni-
je. Na njej je upodobljen natečajni
osnutek slovenskega parlamenta,
