Revija Tabor 2003/10
Kaj se dogaja?
Revija Tabor 2003/4
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1 LUKSEMBURG * TABOR NA OBISKU
Stran 2
2 NAPOVEDUJEMO
KDAJ? KAJ? KDO?
12. april Spomladanska kanu orientacija rdr.rutka.net
Rod dveh rek (Matej B. Kobav) kobavmbŽleo.fe.uni-lj.si
12. april Soška olimpiada
Rod soških mejašev (Aleš Ipavec) rsmŽrutka.net
22. april Dan tabornikov www.rutka.net
Svetovni dan Zemlje www.un.org/events
9. - 11. maj KREARTA 2003 (letos že petič) krearta.rutka.net
kreativna delavnica kreartaŽrutka.net
9. - 10. maj Bičikleta žur
Rod jadranskih stražarjev marjan.makucŽsub-net.si
10. maj TAKT
ZTO Kranj (Jure Meglič) djuroŽrutka.net
24. - 25 maj ŠTPM
Rod jezerski zmaj (Primož Vrabič) primoz.vrabicŽuni-mb.si
20. - 22. junij Državni mnogoboj za vse kategorije pisarna ZTS (01/300 08 20)
ZTS in Rod Pusti grad Šoštanj ZTSŽrutka.net
Poglej ponudbo letošnjih specialističnih in vodniških tečajev ter tečajev za vodje. Informaci-
je in prijave na znanje.rutka.net.
UVODNIK
Prišel je čas spomladanskih tekmovanj. Eno prvih akcije "Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" zadali njihovi
tekmovanj, s še bolj zimskim mrazom, je bila fotoorienta- skavti.
cija. Namen je bil bolje spoznati naše glavno mesto. Na mednarodnih straneh pa lahko preberete pogovor z
Z začetkom srečanj in druženj pa nekateri z vse več- novo direktorico mednarodnega skavtskega centra Kan-
jim nezadovoljstvom opažajo tudi vedno nižjo udeležbo. dersteg Miriam Herzberg.
Na letošnjem NOT-u smo zato spraševali o tem, zakaj na V spomin na zimske dni imamo tudi prispevek o zimo-
različnih tekmovanjih vse bolj upada število predvsem vanju RTS Domžale, kjer so se zabavali najmlajši.
mlajših tekmovalcev.
V tej številki, se lahko seznanite z značilnostmi majh-
Meta Penca
ne državice Luksemburg in s tem, kaj so si kot cilj v okviru
Stran 3
VSEBINA april 3
Napovednik 2 Tabor na obisku, stran 4
Uvodnik 2
Ilirskobistriški taborniki letos praznuje-
AKTUALNO jo 50 let aktivnega delovanja in v tem
času je med Ruševci že okrog 5000
Tabor na obisku 4
mladih okusilo slast taborniškega živ-
Zimovanje 8
ljenja.
Fotoorientacija 10
Luksemburg 12
Anketa 18
IZ PRVE ROKE
Fotoorientacija, stran 10
Vabimo 20
Mnenje 21 A veste, kaj to je? No prav. To
Seminar TV 22 je orientacija s pomočjo slik,
Etnostep 26 pri kateri dobiš nekaj foto-
Zakaj članstvo 27 grafij, na katerih so deli
stavb, vodnjaki, spomeniki, ...
STROKOVNO , seveda v mestu Ljubljana,
Orientacija 28 kajti namen je še bolje spoz-
Filatelija 30 nati slovensko metropolo.
Ekologija 34
Kreativno 35
Luksemburg, stran 12
Astronomija 36
Narava 38 Luksemburg je majhna zele-
Kosobrin 39 na državica v osrčju Zahodne
Mednarodne strani 40 Evrope. Kot domovina očeta
moderne Evrope Roberta
RAZVEDRILO
Schumana Luksemburg sledi
Popotovanja 42 njegovim smernicam in je
Trenutki 44 zelo evropsko usmerjena dr-
Ježev kotiček 45 žava.
Z znanjem do odgovora 46
Volk 46
Križanka 47
Glavni urednik: Igor Bizjak WWW: http://www.zts.org.
Odgovorni urednik: Meta Penca Cena posameznega izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon naročnina s pripadajočo poštnino.
Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Transakcijski račun: 02010-0014142372.
Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Rokopisov in fotografij ne vračamo.
KOLOFON
Frane Merela, Barbara Papež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d.
Slovenije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Pugy
e-pošta: ztsŽguest.arnes.si.
Stran 4
4 AKTUALNO
TABOR NA OBISKU zapisal: Aleš Cipot,
foto: AC in arhiv RSR
Rod snežniških ruševcev
Ilirska Bistrica
Ilirskobistriški taborniki letos praznujejo 50 let aktivnega
delovanja in v tem času je med Ruševci že okrog 5000
mladih okusilo slast taborniškega življenja. Izredna množič-
nost rodu iz manjšega slovenskega mesta je za njih že
tradicionalna značilnost. Danes je res težko najti tabornika,
ki ne bi poznal simpatičnih Ruševcev. Seveda so Primorci,
kar s ponosom poudarjajo. Nikar jih ne zamenjujte z
Notranjci, kljub temu, da jih je večina rojenih v Postojni -
drobna šala, s katero jih prijatelji pogosto zbadamo. Gregor
Kovačič, bolj znan kot Kovo, opravlja funkcijo starešine
rodu.
Leckota, vedno zelo zanimivega sogo-
mišljati kompleksno in sintezno ter
vornika (foto: Miha Maček - Muc).
tako pridobi sposobnost celotnega vpo-
Zelo zavzeto si se lotil funkcije stare-
gleda na dogajanje v rodu. Če mene
šine in predelal različno literaturo,
vprašaš, rodovi, ki imenujejo za stareši-
zakone in statute, s ciljem čim bolj-
ne komaj polnoletne, delajo napako,
šega opravljanja funkcije.
saj so zelo, zelo redki tako mladi spo-
"Sprva sem imel pomisleke glede
sobni tolikšne odgovornosti. Problem je
tega ali bom postal starešina ali ne, ker
morda ta, da se take starešine največ-
enostavno nisem hotel nase prevzemati
krat ne zavedajo, kakšno odgovornost
odgovornosti, ki po zakonih pritiče
nosijo."
odredbodajalcu oz. predsedniku druš-
tva. Ker sem se zadeve lotil, sem sklenil,
da jo zastavim pravilno. Starešine nosi-
jo pri tabornikih veliko odgovornost,
Starešinsko funkcijo v rodu si prev- saj so odgovorni tako za finančno-ma-
zel s 25 leti, kar pomeni, da si naj- terialno poslovanje društva, odgovorni
verjetneje najmlajši starešina rodu v pa so tudi odgovornostno v primeru od-
zgodovini. Katere so prednosti in škodninskih in kazenskih ovadb.Vsak
slabosti tako mladih starešin? starešina mora imeti zadeve urejene
"Starešinsko funkcijo v rodu sem 100%, čeprav je včasih stare navade tež-
prevzel po dolgoletnem in uspešnem ko opustiti, vendar s tako dobrim kolek-
starešini Leonu Rolihu, vsem bolj poz- tivom - rodovo upravo, s katero delam
nanem kot Lecko. Prednosti se šele zač- jaz, te težave ni bilo težko premostiti.
nejo pri 25. letih, ko postaneš osebno Priznam, da sem bil zaradi uvajanja
dovolj zrel in pogled na stvari v človeku Kovo je na starešinski funkciji za- novosti oz. bolje rečeno pravilnosti in
dozori do te mere, da je sposoben raz- menjal vsem nam dobro poznanega pa previdnosti v zadnjih mesecih nad-
Stran 5
AKTUALNO april 5
vse tečen, marsikomu sem se na trenu- naslednje leto. Več o poteku priprav in kov? Pa ja, kaj bi se spraševali, saj se
tek tudi zameril, vendar skupaj se mo- izbiri organizatorja nam je zaupal Tr- odgovor ponuja sam od sebe. Za vse
ramo zavedati, da je bilo vse to za dobro novc: "Do konca meseca marca je bil so krivi Ruševci!!!
taborništva v Bistrici v prihodnje. Vča- čas, da so se rodovi prijavili na razpis. Vodniki vložijo dneve, ure in mese-
sih je težko razumeti ljudi, ki nosijo od- Uradno bomo izvedeli izbiro organiza- ce dela v pripravo svojega voda na dr-
govornost in so zato tečni, vendar zade- torja enkrat aprila, ampak mislim, da žavni mnogoboj. Članom voda vlijejo
va edino tako deluje OK in pravilno. imamo 80% možnosti. Namreč, zletni upanje, jih motivirajo in jih stoodstot-
Naslanjanje na pogosto izrečeni stavek, prostor, ki leži približno dober kilome-
pa saj je bilo do sedaj vse OK in se niko- ter iz Ilirske Bistrice in bo postavljen v
mur ni nič zgodilo, nimajo v praksi no- neposredni bližini vasi Koseze. Na tem
bene osnove in ne koristijo nič, ko se ti terenu je bil 8. zlet leta 1981. Teren je
kaj dogodi." že pripravljen, kar pomeni, da je z last-
Kakšna je prihodnost že tradicional- niki vse urejeno. Takoj, ko bomo vedeli
no zelo uspešnega rodu z vidika sta- kaj več, se bodo začela intenzivna dela
rešine in kakšno je optimalno število na področju infrastrukture (voda, elek-
članov vašega rodu? trika, kanalizacija ...). Glede aktivnosti
"Prihodnost našega rodu vidim v je kar nekaj možnosti, v bližini je jeze-
pomlajevanju vodnikov, saj nas je ne- ro, kjer je lahko veliko aktivnosti (ribo-
kaj že za odstrel, optimalno število čla- lov, jadranje...), pohodništvo po Brki-
nov pa se mi zdi nekje med 180-200, nih in po snežniških gozdovih, kolesar-
kot se giblje že več let. Realno mislim, jenje, kopanje v Kvarnerju (oddaljeno
da je to dokaj velika številka za kraj, 30 km), v Kopru (oddaljeno 60 km).
kjer vsega skupaj živi le 4800 ljudi in Možnosti je veliko.«
občino s 14000 prebivalci, glede na to, no vsega naučijo, kar mora tabornik
da je konkurenca različnih društev in znati ... in potem gredo skupaj, ponosni
športnih klubov precej močna. Prihod- na svoje znanje in polni upanja na dr-
nost je tudi v zalednem delovanju vseh žavni mnogoboj. Postavijo si šotor, se
grč, tako mlajših kot starejših, ki nudi- razgledajo naokoli ... in potem … ko-
jo podporo društvu pri vseh korakih in nec! Sanje o uspehu v trenutku izpuhti-
ob vsakem času." jo v zrak. Na parkirišču se namreč usta-
Ruševci se zdijo ena najverjetnej- vi avtobus s KP registracijo, v grbu ima
ših izbir za organizacijo mednarodne- tisto rumeno ladjico in vse to pomeni
ga zleta GG, t.i. slovenske Techuane samo nekaj - Ruševci so spet tu! Spet jih
je kot Rusov, ko se zapodijo na taborni
prostor je v trenutku vse preplavljeno z
ČLANSTVO njimi, njihovi šotori zavzamejo tri četr-
tine prostora in že čez nekaj trenutkov
ti je jasno, da kamorkoli pogledaš, za-
murni 29
Trnovc gotovo vidiš vsaj enega Ruševca, kate-
MČ 33 Saša Ternovec se trenutno najbolj rekoli kategorije. Ker Ruševci nikoli ne
GG 40 ukvarja s pripravami na naslednji zlet pripeljejo samo MČ-jev, GG-jev in PP-
PP 28 GG-jev jev ... Vedno sta tu še dve ekipi grč, kate-
Grče 50 Ste se kdaj vprašali, zakaj se repub- rih člani se starosti navkljub udeležuje-
skupaj 177 liških mnogobojev udeležuje precej jo tekmovanja in če ne gre drugače (ker
majhno število slovenskih taborni- drugih grč praktično ni), se vsaj med
Stran 6
6 AKTUALNO
ekipo Starih mačkov in ekipo Teljt (gr-
čiče) vname strašen boj.
Pri razglasitvi rezultatov ni več no-
benih presenečenj, vsaj glede prvih
mest … vse poberejo ti Ruševci! In kar
je najhujše, sploh niso neki grebatorji
… tekmujejo z nasmeškom na obrazih
in med panogami čisto nič živčni pose-
dajo, se zabavajo, »škrebajo«, pojejo
…
In potem je odgovor jasen … zakaj
bi hodili na državna tekmovanja, če ob
Ruševcih nihče nima možnosti?! Pa
prav zato bi morali hoditi, ker nihče ni vodnikov, ki je med seboj dobro sodelo- čutim popolnoma nekoristno. Torej, je
nepremagljiv in premagati Ruševce je vala in še vedno sodeluje - ob pomoči že čas, da predam funkcijo svoji nasled-
konec koncev enkraten izziv!!! mlajših vodnic seveda. Imamo motivi- nici, ki ji je funkcija dobesedno pisana
rano vodstvo, ki se med seboj odlično na kožo in verjamem, da bo v RSR pri-
Dina in Vida nesla nov veter. Kaj razmišljam? Kot po
navadi zopet preveč, o tem, kaj pa ne bi
preveč razglabljala. Sem pa motivirana
za nadaljnje delo tako v rodu, kakor na
nivoju ZTS. Odpraviti moram še en vod
super gozdovnic, pred mano pa so novi
izzivi tudi drugje! JUPI!!"
Grče so večkratni državni prvaki ta-
borniških mnogobojev ...
"Preprosto nimamo konkurence in
se mora Teljta (ekipa grčic) ob vsakem
mnogoboju znova skregati s Starimi
mački (ekipa grč). Mnogoboji so super
Dina in Vida stvar. Vzdušje na njih se sploh ne more
Dina in Vida sodita v generacijo, ki razume. Potem so tukaj še posveti in primerjati z raznimi orientacijskimi
se je množično udeležila obeh zletov PP srečanja vodnikov, ki posledično prina- tekmovanji, kjer vlada prevelika tek-
na Rogli v začetku 90-tih in se kmalu šajo dobre in atraktivne akcije."
za tem tudi uveljavila Menda se po 10-tih letih poslavljaš s
Vida, s pravim imenom Polona, je funkcije načelnice RSR. Zakaj? Raz-
dolgoletna načelnica rodu. Kaj je po mišljaš morda o kandidaturi na ka-
tvojem mnenju vzrok vedno velikega tero izmed funkcij v ZTS?
števila članstva v RSR? "KONČNO!!! Je že čas, da predam
"Predvsem spremembe, ki so nasta- svojo funkcijo. Pa naj še povem, da bi
le okrog leta 1994. Po krizi, ki je zajela jo predala že prej, samo ni bilo komu,
naš rod po letu 1991, ko ni bilo dovolj če pa je že bil kdo, se je te čudovite
vodnikov pa tudi članov ne, smo v rod funkcije otepal z vsemi štirimi. Malce
povabili prijatelje - sošolce iz srednjih sem se že naveličala enih in istih stvari,
šol. Skupaj z njimi smo sestavili ekipo če povem po pravici, se ta trenutek po-
Stran 7
AKTUALNO april 7
cal Vida, pa četudi mi od začetka carol, Mojca Sila, Jagodnik Andrejc, Ba-
UPRAVA to ime niti najmanj ni bilo všeč. tista Vilko - Šure, Silvano Belušič . Naj-
Drugače pa samo ime izvira od lepša taborjenja Ruševcev so bila v Nji-
Starešina Gregor Kovačič mojih prednikov - moj praded vicah na otoku Krku, kjer je taborila
Načelnica Polona Čeligoj je bil Vid, njegova hči in moja generacija, ki je najbolj prisegala na
Načelnica skup. murnov Nataša Mizgur nona - drugače v začetkih RSR taborništvo (letniki 1950-1960). Bili so
Načelnica družine MČ Petra Šajn ena izmed najaktivnejših tabor- tudi prvi taboreči v Maredi, turističnem
Načelnica družine GG Ingrid Fatur nic - se je tudi imenovala Vida, naselju pri Novigradu v hrvaški Istri.
Načelnica kluba PP Vesna Boštjančič moj brat in oče sta dobila ime Čistili so »šikaro«, zgradili tabor, kma-
Načelnik kluba grč Albert Ličan Vide in kaj drugega mi je ostalo lu pa je Mareda postala preveč turistič-
Propagandistka Iris Skrt kot to, da sem iz prvotnega ta- na in je danes zelo obiskana turistična
Gospodar Saša Ternovec borniškega imena Lwonc posta- točka Istre … mnogo zaslug za to ima-
Tajnik Tomo Šajn la Vida (in zdaj mi je to blazno jo predvsem Ruševci.
Blagajničarka Tatjana Belušič všečJ)."
"Tihi večeri, jasne noči, odb- Mitja Pugelj - Mitko,
movalnost med taborniki, po mojem lesk mesečine na morski gladini, plju- urednik spletnih strani
mnenju, seveda. Enostavno ne razu- skanje valov ob skalah in čereh, pesem Spletne strani rodu so že nekaj časa
mem, zakaj se več rodov ne odloča za neumornih škržatov, šelestenje listov v dobro obiskane, k čemur je dosti pripo-
udeležbo na mnogobojih - če nič dru- drevesnih krošnjah in dolgi pogovori mogel forum, kjer obiskovalci debati-
gega, naj jim bo za motivacijo, da v ka- tja pozno v noč - to je polnilo tiste dni rajo tako o taborniških zadevah, kakor
teri izmed kategorij premagajo nas. Mi naša mlada leta in nam vsadilo ljube- tudi o zadevah povsem druge vrste, se-
smo taku srjčni!" zen do življenja v naravi," je pred leti veda zelo zabavne. O podrobnostih se
Še vedno veliko tabornikov misli, da zapisal pobudnik tabornikov v Ilirski prepričajte sami na elektronskem na-
je tvoje pravo ime Vida. Kako si priš- Bistrici Franc Munih. Veliko članov zla- slovu: http://rsr.rutka.net/. Urednik
la do prepoznavnega in popularnega tih generacij je še vedno zapisanih ta- spletnih strani Mitko: "Ruševci imamo
taborniškega imena? borništvu, čeprav večina pasivno. Med svojo spletno stran že dobri dve leti.
"Včasih je bil eden izmed najaktiv- njimi velja izpostaviti Toma Šajna, še Skozi čas se je kar nekajkrat spremeni-
nejših tabornikov v RSR Jure. On je danes aktivnega člana rodove uprave. la. Na začetku smo na njej objavljali
eden največjih “zajebantov”, kar jih je Mnogih med njimi ni več … Rudi Ko- poročila z akcij in predstavitve vodov in
kdaj koli bilo pri nas. Vedno me je kli- ren, Vida Čeligoj - teta Vida, Anica Ma- rodu. Zdaj pa jo uporabljamo kot medij
obveščanja, za debatiranje in ogled fo-
togalerij. Stran je dokaj aktualna pred-
vsem zaradi obvestil in foruma, ki nam
služi za debatiranje o preteklih in pri-
hodnjih akcijah ter za ohranjanje sti-
kov z našimi prijatelji iz tujine. S stra-
njo nas je večina zadovoljnih, pomanj-
kljivost je predvsem v pomanjkanju po-
ročanj z akcij in občasni neaktualnosti
(pomanjkanje časa), po drugi strani pa
beležimo velik obisk tako tabornikov,
kot netabornikov. Mislim, da je stran
postala del našega rodu, čeprav se
Del rodove uprave. Sprednja vrsta (od leve proti desni): Mitko, Šuštar, Vanja, Kovo. Srednja nis(m)o nanjo še vsi navadili."
vrsta: Vai, Nataša, Vesna, Dina. Zadnja vrsta: Polona, Vida, Tadeja
Stran 8
8 AKTUALNO
ZIMOVANJE Irena, RST
RTS Domžale
Pod sankami sneg, nad nami pa sonček
Že prvi dan zimskih počitnic se je 30 otrok z ruticami okoli
vratu in s sankami v rokah nestrpno prestopalo na domžal-
ski avtobusni postaji. Čakali so, da skupaj z vodniki
naložijo prtljago na avtobus, se na hitro poslovijo od
staršev in se končno odpeljejo … mimo Škofje Loke in
Železnikov v zasneženo davško hribovje.
Hišica nas je pričakala prijetno to-
pla. Ob prihodu smo najprej raztovorili
prtljago iz avtobusa in se razmestili pa
sobah, po odličnem kosilu pa že odšli
ven na sonček in sneg. Tam smo se ob
igricah malo spoznavali, seveda pa smo
takoj preizkusili tudi sankaško progo.
Večer smo preživeli ob petju taborniš-
kih pesmi ter zabavnih skečih.
Tudi naslednje dneve smo imeli pe-
ster program. Odpravili smo se na izlet
do zamrznjenih davških slapov, se nau-
čili marsikaj novega o življenju v nara-
vi, medtem ko smo sušili od snega mo-
kra oblačila, pa smo v jedilnici risali
Sankaška proga plakate in ustvarjali kreativne izdelke
iz najrazličnejših materialov … Ker pa
smo imeli tako lepo vreme, smo večino
časa vendarle preživeli zunaj. Podali
smo se na lov na lisico, tekmovali smo v
sankaškem slalomu, se v igri podali na
pot okoli sveta, gradili snežake in gra-
dove v snegu, vod GG-jev pa je zgradil
tudi snežni bivak.
Tudi večeri so bili zanimivi. Vodi so
se preizkusili v kvizu na temo televizij-
skih reklam, pri katerem je bil, če niso
znali odgovoriti na vprašanje, kazno-
Stran 9
AKTUALNO april 9
Izdelovanje slik iz semen - samo toliko, da se malo pogrejemo in
posušimo …, potem pa spet na sneg!
van njihov vodnik. Vsak večer smo opazovali zvezdnato nebo,
najrajši pa smo se "lupčkali" ob rim-šim-šimu. Kar prehitro
je prišel zadnji večer, ko smo v soju bakel prižgali vsak svojo
svečko in še zadnjič zapeli Dan je šel. Zadnji dan smo le še
spakirali prtljago in pridno pospravili hišo, nato pa se prijet-
no utrujeni in polni lepih spominov odpeljali proti Domža-
lam.
Zabavali smo se ob zgodbi o kravi Liski, njeni pastirici in mesarju, ki
Še več fotk si lahko ogledate na naši internetni strani hoče iz Liske narediti govejo juho.
http://rst.rutka.net!
Zadnji večer so na vrsto prišle tudi poroke Spoznavne igre na snegu
Stran 10
10 AKTUALNO
FOTOORIENTACIJA 2003 Katja Kvaternik, RSa
foto: RS
Ali poznaš svoje mesto?
A veste, kaj to je? No prav. To je orientacija s pomočjo slik,
pri kateri dobiš nekaj fotografij, na katerih so deli stavb,
vodnjaki, spomeniki, ... , seveda v mestu Ljubljana, kajti
namen je še bolje spoznati slovensko metropolo. Kako se je
začelo? S slikanjem, obdelavo slik (beri dodajanje sinje
modrega neba namesto oblakov), sestavljanjem nalog in
izbiro prvovrstnih vodnikov za kontrolorje. Šlo nam je
super. Potem pa na dan D, kar se mene tiče, šus v glavo.
Ko sem po dooolgi noči stopila ven
na zrak, me je v hipu premrazilo do ko-
sti kot majhnega psa. Prav zares kot
majhnega obritega pudla. In potem po-
stavljanje tee-pee-ja na Prešernovem
trgu, kupovanje rdeče elastike (gospa, a
bi lahko, lepo prosim, original račun)
in svinčnikov, mraz, strateški plan, ...
Nekaj lahko povem - grebatorstvo se ne
splača. Sem tako dobro naštudirala in
se seveda zagrebla za »najboljši« pro-
stor za kontrolno točko, a sem se zmoti-
la. Zelo sem se zmotila. Pri Jurčičevem
spomeniku je namreč pihalo z vseh vo-
galov in lukenj in špranj in odprtinic.
Ostali FKT-ji (fotokontrolne točke) so
bili postavljeni še na Trgu republike, na, izdelovanje papirnatih ladjic, takih
Hrvatskem trgu, Ambroževem trgu, na še iz otroštva, skiciranje grajskega vod-
grajskem dvorišču, na Ribjem trgu, pri njaka, kjer so prišli na svoj račun po-
vodnjaku blizu Ajdovščine, nekje na Vi- tencialni Da Vinciji, in predstavitev ene
ču blizu tramvaja, na železniški posta- kitice iz Prešernovega Povodnega mo-
ji. ža. Za zadnjo nalogo lahko rečem, da
No pa se je začelo. Prihajali so veči- so se vsi precej dobro izkazali, pri nekaj
noma taborniki, pa tudi kakšen outsi- ekipah pa mi je od smeha skoraj ušlo v
der je bil vmes. Ampak, da vse skupaj le hlače, ker je bila Uršika zala upodoblje-
ne bi bilo preveč lahko, je bilo potrebno na tako doživeto. Mraz. Potem smo čez
na progi opraviti tudi nekaj nalog, na nekaj ur dobili težkooo pričakovane
primer tekanje okoli smetnjakov, kviz sendviče (jedu, jedu). Bi pojedla veliko
iz splošnega poznavanja mesta Ljublja- hitreje (verjemite), če ne bi bili moji
Stran 11
AKTUALNO april 11
prsti na rokah že sumljivo modri in se
mi ne bi spodnja čeljust zaletavala v
zgornjo (če kupite vegi sendvič dobite
zraven telebajsek kuli!). Pa naj povem,
da nisem ena mevža cmerasta, ki jo
zebe ob vsaki najmanjši sapici. Tudi
krepki fantje, odporni na (skoraj) vse,
so bili premraženi do kosti in so jim oč-
ki potem prinašali puloverje in puhov-
ke in kape in rokavice. Ampak dobro,
moj namen je dosežen, gotovo se vam
že ful smilim.:)
Torej, vsaka ekipa naj bi obiskala
vse FKT-je in opravila vse naloge. Progo
se je dalo prehoditi v manj kot dveh
urah. Rekreativne ekipe so najbrž po-
trebovale malo več časa, medtem ko so
nekatere tekmovalne ekipe celo pot te-
kale kot ježek v pesmici, samo da brez
hrušk. Moram reči, da so bili vsi zelo
simpatični in prijazni, neki gospod je
celo nadrl prijatelja, češ, zakaj me že
enkrat ne pelje na toplo in če bo kar pu-
stil, da zunaj zmrznem. Vendar pa sva s
sotabornico z bolečino v srcu ugotav-
ljali, da nekateri, predvsem to leti na
odrasle, mladi imamo še čas, nimajo
pojma o mestu, v katerem živijo. Zato
rabimo FotoOrientacijo. Ker je dobra.
Ker je zdrava. Ker je izobraževalna. In
ker vsakomur dobro dene sprehod po
Ljubljani (s še kakšno kavico vmes). Si-
cer smo bili po šestih urah stanja prav
vsi utrujeni, vendar z dobrim občut-
kom, da je uspelo in da so bili udele-
ženci, vsaj upamo, zadovoljni in bodo
še prišli, morda še v večjem številu.
Stran 12
12 AKTUALNO
LUKSEMBURG Silos
Luksemburg je majhna zelena državica v osrčju Zahodne
Evrope. Kot domovina očeta moderne Evrope Roberta
Schumana Luksemburg sledi njegovim smernicam in je zelo
evropsko usmerjena država. Za tiste, ki morda ne veste, kje
se Luksemburg nahaja, naj povem, da je stisnjen med
Belgijo, Francijo in Nemčijo.
Državica Luksemburg je desetkrat
manjša od Slovenije s štirikrat manj
prebivalci. Večina prebivalcev (90%)
prebiva v mestih. Pokrajina je gričev-
nata in porasla z gozdovi.
Gospodarstvo Luksemburga sloni v
zadnjih letih predvsem na bančništvu.
S podatkom 170 različnih bank na eni
sami ulici si lahko o bančništvu v Luk-
semburgu ustvarite svojo sliko. Povem
lahko samo še, da je tu na cesti varova-
no vozilo za prevoz denarja nekaj tako
običajnega kot pri nas navadni dostav-
ni kombi. Druga velika gospodarska
panoga v Luksemburgu pa je železars-
tvo. Nekaj velikih železarn, ki jim je us-
pelo preživeti krizo v tej idustriji, se na-
haja na jugu države. V Luksemburgu se
nahaja tudi nekaj pomembnih evrop-
skih institucij kot npr. Evropska inve-
sticijska banka, Evropsko računsko so-
dišče, Evropski investicijski fond, Gene-
ralno tajništvo Evropskega parlamenta,
Prevajalski center organov Evropske
skupnosti …
Jug je zaradi industrije in pomem-
bnih tranzitnih poti preko države zelo
dobro prometno urejen v nasprotju z
severom, ki pa je močno porasel z goz-
dovi in precej manj poseljen. Vsak dan
se v Luksemburg iz Belgije in Francije
odpravi na delo 100.000 delavcev. Tujci
Stran 13
AKTUALNO april 13
sestavljajo v Luksemburgu 30% prebi- lahko opravimo peš, s kolesom, avtom
valstva in pa 50% delovne sile. Največ je ali avtobusom. LUKSEMBURG
tu Portugalcev (80.000), ne manjka pa Za Luksemburg je značilno preple-
tudi ostalih evropskih, afriških in azij- tanje starega in novega. Povsod pre- Uradno ime : Velika
skih narodov. Večina Luksemburžanov navljajo in gradijo nove hiše in ceste. kneževina (vojvodstvo)
govori 4 jezike (luksemburščino, fra- Močno se pozna priseljevanje tujcev. V Luksemburg
coščino, nemščino, angleščino). Prise- novejšem delu mesta Luxembourg z
Državna ureditev : Ustavna
ljenci in tuji delavci večinoma govorijo imenom Eurocenter rastejo poslovne
le francosko. Tega jezika sam ne govo- zgradbe hitreje kot trava, vendar tu
dedna monarhija
rim, zato imam nemalokrat težave s nihče ne gradi v višino, saj je še dovolj Velikost : 2586 km2
komunikacijo, saj je to edini jezik, ki prostora povsod naokoli, tako da se me- Število prebivalcev :
ga tu govorijo vsi in omogoča popolno sta le širijo. 450.000
komunikacijo. Za Slovence je Luksemburg relativ- Uradni jezik : luksemburš-
Luksemburg pa je primeren tudi za no draga država. Obleke, stanovanja, čina, nemščina, francošči-
turizem. Gradovi in stara mestna jedra avtomobili, prehrana in ostale storitve, na
pričajo o bogati zgodovini. V srednjem ki so življenjskega pomena, tu stanejo Denarna enota : Euro
delu samega mesta Luxembourg se je tudi do dvakrat toliko kot pri nas. Vse
čas ustavil pred nekaj sto leti. Po celotni oblike sicer nepotrebnega udobja (ra-
Podnebje : zmerno celin-
državi in tudi samem glavnem mestu čunalniki, mobiteli …) pa so tu tudi
sko
so zelo dobro urejene krožne poti, ki jih do 50% cenejše. Luksemburžani v pov-
prečju zaslužijo štirikrat toliko kot Slo-
venci.
Imajo zelo dobro urejen in za upo-
rabnika prijazen javni prevoz, ki je sub-
vencioniran s strani države. Letna vo-
zovnica, na primer, za vse avtobusne
prevoznike v celotni državi in železnico
stane za dijake in študente toliko kot tri
mesečne vozovnice za ljubljanski pot-
niški promet (za odrasle mesečno toli-
ko kot pri nas LPP mesečna). Ob tem
morate upoštevati, da ima ugodne po-
vezave skoraj vsaka vas.
Po dvomesečnem bivanju v Luk-
semburgu sem ugotovil, da tu denar ne
leži na cesti, vendar pa ljudje resnično
niso preveč obremenjeni s cenami in
preživetjem, tako kot pri nas in so zato
posledično materialne dobrine tudi
manj cenjene in se bolj posvečajo soč-
loveku. Brezposelnosti skoraj ne pozna-
jo. Mislim, da lahko razumem, zakaj je
Luksemburg raj za priseljence in odprte
ljudi, ki jim je blizu ideja združene
Evrope.
Stran 14
14 AKTUALNO
LUKSEMBURG Silos
Lëtzebuerger guiden a scouten
Na kratko, LGS (Luksemburški skavti in skavtinje) je organizacija, ki je leta 1994 nastala z
združitvijo FNSL (Nacionalno združenje luksemburških skavtov) in CLGG (Katoliške zveze
luksemburških skavtinj). Z združitvijo so ostali člani obeh svetovnih zvez tako WOSM kot
WAGGGS. V obeh organizacijah pa si delijo sedeže predstavnikov še z dvema zvezama
skavtov v Luksemburgu. Skupaj z AGGL (Zveza luksemburških skavtinj - cca. 500 članic)
tvorijo Povezovalno pisarno zvez luksemburških skavtinj (starešina velika vojvodinja Joséphi-
ne-Charlotte). Skupaj z FNEL (nacionalna zveza tabornikov in tabornic Luksemburg - cca.
3000 članov) pa tvorijo Luksemburško zvezo skavtov (starešina je veliki vojvoda Jean). LGS in
AGGL sta katoliški organizaciji, FNEL pa laična.
LGS ima 7000 članov in jo sestavlja drugačna kot pri nas, vendar pa delo
70 rodov, ki so lahko sestavljeni samo poteka po enaki metodi z enakimi cilji.
iz deklet, fantov ali pa mešani. Delo po- Vec o LGS na www.lgs.lu
teka razdeljeno po starostnih skupinah,
pri čemer vodniki ne prehajajo med
starostnimi skupinami tako kot pri nas.
Vodnik se lahko prične usposabljati pri
17 letih.
Imajo 5 starostnih skupin in starej-
še podporne člane:
• 6-8 let - Biber (bobri)
• 8-11 let - Wëllefcher (volčiči)
• 11-14 let - Adventure/Explorer
(AvEx - raziskovalci oz. GG)
• 14-17 let - Caravelle/Pionéirer
(CaraPio - pionirji ali mlajši PP)
• 17-23 let - Ranger/Rover ( RaRo
- starejši popotniki in mlajše
grče)
Program je stopnjevan od sestan-
kov in vikend aktivnosti pri bobrih, pre-
ko državnih za volčiče do mednarodnih
taborov v Evropi in ostalih delih sveta
za starejše starostne skupine, kot na
primer RaRo delovni tabori v državah
tretjega sveta. Pri LGS pripravljajo tudi
veliko aktivnosti za vse enote skupaj po
starostnih skupinah. Sama struktura
organizacije in tudi rodov je nekoliko
Stran 15
AKTUALNO april 15
4U - Samo zate
Nina
Za vse, ki vam postaja Luksemburg vedno bolj všeč pa žal bodo različne aktivnosti, delavnice, okoljevarstveni projekti,
letos ne morete sodelovati na mednarodnem taboru v Bohi- nove tehnologije, pustolovske igre, koncerti, kulturne in
nju - pojdite z nami na mednarodni tabor za PP in mlajše športne aktivnosti ter seveda številne druge.
grče naslednje leto. Samo zate (4U) bo na jugu Luksemburga združil 500
Tabor bo razdeljen na 4 dele, 4 elemente: ogenj, ki bo PP-jev in grč (starih med 17 in 23). Zato si že zdaj rezerviraj-
predstavljal pustolovščino, vodo, ki bo predstavljala mir, te čas med 22. julijem in 1. avgustom 2004, ko boste razisko-
zemljo, ki bo predstavljala okolje, in veter, ki bo predstavljal vali žepno državico v srcu Evrope, sklepali nova prijateljstva
ustvarjalnost. Ti elementi bodo predstavljali mednarodne po- in spreminjali svoj pogled na svet. Za več informacij poglejte
vezave med kontinenti in bodo vodilna nit tabora. Na voljo na www.lgs.lu/4U2004.
Na konferenci
Nina
»Na ja, bei uns ist das ein bisschen anders ...« sva z Mišo zaradi bližine nemško govorečih skavtov.
razlagali na začetku marca v Luksemburgu, ko sva vadili Približno 50 se nas je zbralo v vasici Larochette malce se-
svojo nemščino na 32. konferenci nemško govorečih skavtov. verno od Luxembourga, glavnega mesta te male državice.
Konferenca nemško govorečih skavtov je neformalno sre- Program, ki je obsegal dobra dva dni, je vseboval predstavitev
čanje vseh skavtskih skupin, ki prihajajo iz nemško govore- akcije Odyssee 2001 LGS, delavnice, sporočila iz različnih
čih področij, pa tudi takih, ki sodelujejo z njimi. Edini pogoj zvez, pa tudi kratek izlet po Luksemburgu. Pod motom »Novi
za udeležbo je znanje nemščine in seveda veselje do druženja prijatelji brez mej« smo se pogovarjali o programih EU, ki
in tuhtanja. Letos so konferenco organizirali luksemburški omogočajo mladinske izmenjave in prostovoljno delo v tuji-
skavti iz Lëtzebuerger Guiden a Scouten (LGS) s finančno ni, o LGS-ovi pomoči tretjemu svetu, o akciji Lučka miru in o
podporo Evropske komisije. ZTS je bila povabljena, da sode- predvidenih akcijah, s katerimi bomo v regiji praznovali sto-
luje na konferenci, ker trenutno sodelujemo z LGS, pa tudi letnico skavtstva leta 2007.
Stran 16
16 AKTUALNO
LUKSEMBURG Silos
"ONG Guiden a Scouten mat der
Drëter Welt"
"Skavti in skavtinje gradijo tretji svet" je ime nevladne
organizacije, ki so jo ustanovili skavti v Luksemburgu. Odiseja 2001 in 2003
Namen organizacije je organizirati, financirati in voditi
Odysee 2001 (Odiseja 2001) so se-
izvedbo projektov v tretjem svetu, hkrati pa predstavlja
stavljali trije projekti, ki so jih izvedli v
osrednji program za starejše PP in mlajše grče (RaRo).
poletnih mesecih leta 2001 in 2002.
Zgradili so terapevtsko igrišče za inva-
tam, kjer lahko sodelujejo tudi z lokal- lidne otroke v Indiji (Varanasi), otroš-
Kakšni projekti?
nimi skavti. Projekte financira država ko igrišče v Čilu in zbiralnik za sladko
LGS se ukvarja s projekti v tretjem (do 85% vrednosti projekta), razliko pa vodo na Haitiju.
svetu od leta 1988. Namen projektov je pokrijejo s prostovoljnimi prispevki po- Letos poteka akcija z imenom Ody-
pomagati pri samostojnem razvoju teh sameznikov in različnih dobrodelnih see 2003. Poleti se bodo odpravili v Ni-
držav na področju razvoja identitete et- aktivnosti. Ukvarjajo se z dolgoročnimi gerijo in tam zgradili center za nacio-
ničnih skupin in izobraževanja mladih in kratkoročnimi projekti. nalno skavtsko organizacijo. Druga
ljudi in otrok. Cilj pa je v skupnost pri- Primer dolgoročnega projekta je skupina odhaja v Bolivijo, kjer bodo
nesti znanje in možnosti za lažji avto- Senegal (Mboro), kjer so zgradili lokal- zgradili poklicno šolo. Tretja skupina
nomni razvoj te družbe. ni vodovod, učni center za kmetijstvo in pa ponovno v Senegal, kjer bodo izvedli
Projekte izbirajo s pomočjo lokal- za medicinske sestre. Pomagajo tudi močno izobraževalno kampanjo o
nih humanitarnih organizacij najraje opremljati lokalno porodnišnico … AIDS-u.
Stran 17
AKTUALNO april 17
V posamezne države odhajajo tudi
prostovoljci za več časa, v Čilu, na pri-
mer, sta dve prostovoljki preživeli vsaka
po eno leto in opravljali delo učiteljice.
Poleti pa odhaja prostovoljka v porod-
nišnico v Senegal izobraževat tamkajš-
nje babice, s sabo pa bo odpeljala še dva
ladijska zabojnika opreme iz stare po-
rodnišnice v Luksemburgu.
Program za PP in grče
dejavnik. V program se vsako leto vklju- mejo tudi profesionalne delavce iz do-
Velik prispevek k projektom daje či tri četrtine skavtov te starostne skupi- ločene dejavnosti oziroma stroke, kot
starostna skupina RaRo, ki se vsako ne v Luksemburgu. Po skupinah za po- npr. delovnega terapevta za invalidne
leto poleti odpravi na delovne tabore v samezne projekte si program začnejo otroke pri projektu v Indiji.
države, ki jim pomagajo. Namen teh pripravljati že leto dni prej. Vsako leto Delovanje v teh državah ne nudi
taborov je spodbujati solidarnost pri organizirajo tudi nekaj koncertov, s ka- samo potrebne pomoči prebivalcem v
mladih, medkulturno učenje, aktivno terimi naberejo dodatna finančna državah v razvoju, ampak nudi mož-
spoznati države v razvoju in ponuditi sredstva. Enkrat na štiri leta pa pripra- nost zanimivega programa za RaRo,
mladim odgovornost pri konkretnih vijo tudi 24 ur plavanja, kjer ostali pre- spodbujanje solidarnosti in medkultur-
nalogah. Delovni tabori potekajo v bivalci plačujejo prostovoljne prispevke nega učenja, povezovanje z drugimi
močni povezavi in sodelovanju z lokal- glede na to, kolikšno dolžino so prepla- skavtskimi in neskavtskimi organizaci-
nim prebivalstvom. Projekti v tretjem vali njihovi favoriti. Na tak način zbe- jami in je velik dejavnik pri ohranjanju
svetu so za starostno skupino RaRo sre- rejo veliko denarja. Kadar gre za bolj pozitivne podobe organizacije ter njene
dišče programa in velik motivacijski zahtevne projekte, s seboj vedno vza- prepoznavnosti v družbi.
Stran 18
18 AKTUALNO
ANKETA Aleš Cipot
Kakšna je prihodnost taborniških
orientacijskih tekmovanj?
Število ekip na orientacijskih tekmovanjih vztrajno pada,
zanimanja za tekmovanja med taborniki je vse manj, lani je
prvič odpadel tečaj orientacije in topografije v Gozdni šoli
zaradi premajhnega števila prijavljenih tečajnikov, počasi a
vztrajno se spreminja starostna struktura tekmovalcev v
prid starejših. Kako najprej? So tekmovanja še vedno izziv? zabavnega značaja. Že starejši taborni-
Motivirati mlajše generacije in prilagajati tekmovanja novim ki s tem, da se udeležimo tekmovanj,
značilnostim in željam? Vprašanj je ogromno. Kaj menijo skušamo biti mlajšim vzor in jih na ta
nekateri udeleženci letošnjega NOT-a v Mengšu? način motivirati. Vendar NOT ni samo
tekmovanje, ampak tudi druženje in to
morajo naše mlajše generacije spozna-
ti.
Žiga BABŠEK, RMT Ljubljana, orga- Miha EDER, MR Limbuš
nizator NOT-a Predvsem lansko leto se je NOT-a
Zadnje čase se sicer ne udeležujem udeležilo veliko število grč in manjše Blaž Kovačič - Kovax, RGT Novo
številnih akcij po Sloveniji, vendar ka- število PP-jev. Mlajše generacije, ki so mesto
kor vidim, jih je preveč. Zdi se mi, da so se v preteklosti udeleževale tekmovanj, V ZTS so v tem trenutku v pripravi
se po eni strani spremenile vrednote, po so že prestopile v starejšo starostno ka- spremembe glede specialističnih dejav-
drugi strani pa akcije izgubijo svojo te- tegorijo. Majhno zanimanje PP-jev je nosti, kamor spada tudi orientacija. Če
žo, če je najmanj ena vsak vikend. Vsak zelo žalostno. Tudi v našem rodu ne bodo spremembe zaživele in prinesle
rod želi imeti svoje akcije, pridejo še ak- moremo prepričati mlajših, da se ude- večjo priljubljenost teh tabornikom
cije znotraj roda in tudi zato orientacij- ležijo tekmovanj. Enostavno niso moti- lastnih dejavnosti, potem se za prihod-
ske tekme izgubijo svojo težo. Po drugi virani. GG-je smo še uspeli prepričati, nost orientacijskih tekmovanj ni bati,
strani pa mladina izgublja interes za da so se udeležili Škalske lige, kjer sicer pa se lahko tudi zgodi, da bomo
tekmovanja. orientacija ni tako zahtevna in je bolj čez 10 let vsi le še prodajali piškotke.
Stran 19
AKTUALNO april 19
dosti informacij na rutka.net-u in v Ta- tekmovanjih upada, kar se sklada s
boru. Ali pa tekmovanje narediti bolj splošnim nezanimanjem mlajših gene-
zabavno, ali pa združiti zabavo in tek- racij na vodovih sestankih za orienta-
movalnost. cijske teme - vrisovanje in podobno.
Zakaj tako? Mogoče drugi motivi, dru-
gačna vzgoja današnje mladine. Nas so
te teme v otroštvu zanimale, starejši ta-
borniki, ki so se udeleževali tekmovanj,
so bili naši vzorniki. Današnjo mladino
pa zanimajo povsem druge stvari in se
je potrebno močno potruditi. Orienta-
cijska tekmovanja se bodo morala v
prihodnosti prilagoditi drugačnim in-
Borut TERPINC - Bory, RSK Škofja teresom tekmovalcev, če jih bodo hote-
Loka la pridobiti. Panoge in način tekmova-
Razlogov za manjše število ekip na nja bo potrebno spremeniti, čeprav bi
NOT-u je več, vsekakor predvsem spre- sama, kar se tiče orientacije, najrajši
minjanje mišljenja mladine, program Tina LESKOŠEK, RaR Ljubjana pri tabornikih ustavila čas, saj se mi zdi
pa tudi ni več tako vezan na orientaci- Tudi v našem rodu se je letos prvič to ena najbolj primarnih stvari, ki jih
jo, kakor v preteklosti. NOT je zelo drag, primerilo, da mlajša generacija PP-jev taborniki počnemo. Velik del vseh tek-
vendar gre za kakovostno tekmovanje. ni bila preveč zainteresirana za NOT, movanj je druženje, kar tudi današnjo
Kako bi rešili težavo? Mogoče manjše kar nas je presenetilo, saj se že nekaj mlado generacijo zanima, drugi del -
štartnine za NOT, za ostala orientacij- časa redno udeležujemo orientacijskih tekmovanje, pa jim je povsem odveč.
ska tekmovanja - ZOT, ROT, pa mogo- tekmovanj in smo vsako leto zelo nav- Organizatorji se bodo morali v prihod-
če več oglaševanja, ki bi pritegnilo tek- dušeni za ROT, NOT, če ne še za kaj nosti prilagoditi novim razmeram in
movalce, kljub temu, da najdemo za- drugega. Število ekip na orientacijskih poskrbeti za spremembe.
Stran 20
20 AKTUALNO
VABIMO
Vredno časa in denarja
Poletni tabor z Luksemburžani
Tuji skavti v Sloveniji - priložnost ali nekaj vsakdanjega,
nezanimivega. Po odzivu sodeč tisto drugo. Kot da nekaj
velja samo odhod preko meje in da do mednarodnih
izkušenj lahko pridemo samo z žigom v potnem listu.
MEGATABOR
No ja, pa ni samo to; so tudi drugi sodelovanje, druženje in zabavo med luksemburških skavtov, od
načrti za poletne mesece in pomanjka- udeleženci na taboru. Izmenjava izku- 16. do 27. julija 2003 v
nje denarja. Tako kažejo namreč rezul- šenj in pogledov na življenje mladih v Bohinju (Ribčev Laz), cena
tati ankete, ki je pred časom potekala različnih okoljih ustvarja nove možno-
na Rutki (tri četrine anketirancev »pe-
42.000 tolarjev, rok prijav
sti za boljšo kakovost življenja in še več
sti« pomanjkanje časa in denarja). priložnosti.
26. april 2003, rok plačila
Sprašujem se, ali imajo drugačne plane Priložnost torej tudi doma, v naroč- do konca junija, informaci-
samo vodniki, ali tudi tisti, ki bi na ta- ju Julijcev. je in vprašanja na
boru Luksemburžanov sodelovali kot Pa še to, na spletni strani Tabora jurij.tiheljŽrutka.net,
udeleženci (14 - 17 let)? Imajo »praz- http://www.lgs.lu/slovenija/ dobite os- prijave na pugyŽrutka.net.
no denarnico« vodniki, ki so navajeni, novne informacije, poleg tega pa se
da so na taborjenju brezplačno ali tudi lahko naučite nekaj luksemburških be- za katere menite, da vam bodo na tabo-
udeleženci, ki bi za pester program sed (z izgovorjavo) in predlagate tiste, ru z Luksemburžani prišle prav.
morda odšteli tudi ne-
kaj več denarja? Ver-
jetno gre za motivacijo
vodnikov in željo ude-
ležencev.
In kje se skriva -
vprašam vas?
Morda v drugač-
nem pogledu; postavi-
mo se v kožo naših go-
stov in se vprašajmo,
zakaj si na taboru, ki
ga organizirajo v Slo-
veniji, želijo tudi ude-
ležence iz Slovenije.
Zaradi številke najbrž
ne, pač pa zaradi spoz-
navanja dežele skozi
Stran 21
AKTUALNO april 21
Pugy MNENJE
Republiško orientacijsko
tekmovanje res izziv in avantura?
Namen mojega pisanja ni komentar na Rutki izvedene
Vendar me »rezultat« nekako ni ankete na temo »Kaj ti predstavlja ROT«, je pa povod za
prepričal. Obtičal sem namreč v dilemi razmislek. Pričakoval sem namreč, da popotniki in popotni-
ali mislimo, da naj bi ROT ponujal iz- ce jemljejo tekmovanje bolj kot zabavo in druženje in manj
ziv in avanturo, ali pa resnično velik kot avanturo in izziv. Pa sem se očitno uštel - rezultati so
del udeležencev dobi svojo dozo adre- namreč pokazali razmerje v prid drugemu.
nalina. Kaj ROT dejansko nudi sloven-
skim popotnicam in popotnikom ter
kontrolnih točkah bi ekipe opravljale Če bi se ob enem izmed možnih
grčam?
praktične naloge, pri katerih bi lahko scenarijev na koncu vprašal, zakaj na
Ponuja jim tridnevno tekmovanje,
uporabljale samo na štartu izbrano ROT-u sodeluje vsako leto manj ekip,
na katerem morajo nositi obvezno ta-
opremo ali omejene pripomočke, s sig- potem bi lahko med razloge poleg že
borniško opremo, ponuja jim risanje
naliziranjem bi na večjo razdaljo pre- znanih (organizacija, nagrade, visoka
kopice topografskih izdelkov, ponuja
nesli za določeno nalogo pomembne štartnina ...) uvrstil tudi pomanjkanje
jim prehod minskega polja, postavlja-
podatke, na bivaku bi čas za postavlja- izzivov in avantur; prikaza iznajdljivo-
nje šotora iz šotork in kuhanje golaža -
nje prenočišča izkoristili za pripravo sti v različnih situacijah in nepredvide-
ponuja preverjanje osnovnega tabor-
pionirskega objekta, pripravo obroka bi nih okoliščinah, krepitve timskega
niškega znanja. Če je lepo vreme in
lahko popestrili z drugačnim obrokom duha in sodelovanja med ekipami. Ver-
orientacija ni preveč zahtevna, teče vse
(nekaj elementov je v preteklosti že jamem, da bodo eden od izzivov in
kot po maslu in končni rezultat je odvi-
bilo, pa smo jih zaradi »udobja« izpu- možnosti za kreativnost organizatorjev
sen od belih rokavičk in kvalitete »ta-
stili ali vkalupili v enoten vzorec). Celo- v prihodnje tudi dodatki, ki bodo
sterja« za oddajanje Morsejeve abece-
ti bi lahko dodali še kakšen nočni pre- vzpodbujali iznajdljivost udeležencev.
de. Nič nepredvidenega (razen vreme-
mik, drugačno prevozno sredstvo
na), nič kreativnega (včasih je bilo tre-
(čoln, kolo) ali izdelavo splava s kate-
ba izdelati vsaj pionirski objekt) in nič
rim bi »prenesli« opremo ekipe.
kar bi burilo duha v smislu avanture ( v
Novem mestu smo se vsaj vozili z vojaš-
kimi gumenjaki po Krki). Kaj ti predstavlja ROT (republiško
Če ROT obrnem na glavo in raz-
mišljam, kako bi lahko bilo tridnevno orientacijsko tekmovanje)?
tekmovanje bolj »avanturistično«, si v
domišljiji lahko ustvarim naslednji preverjanje osvojenega taborniškega znanja, 4.46 %
scenarij: na štartu bi lahko vsaka ekipa izziv in avanturo, 55.94 %
izmed opreme poljubno izbrala določe- zabavo in druženje z drugimi taborniki, 31.19 %
no število kosov, orientacija bi lahko krepitev odnosov med člani ekipe, 2.97 %
bila začinjena z različnimi pripomočki tridnevno taborniško tekmovanje, 5.45 %
za orientiranje npr. s pomočjo radioa-
Vseh glasov: 202
materskega lisičarja ali GPS-om, na
Stran 22
22 IZ PRVE ROKE
SEMINAR
Na taborjenje pripravljeni!
Seminar za organizatorje in izvajalce taborjenj
Priložnost za nabiranje
Seminarja za organizatorje in izvajalce taborjenj, ki je
prakse
potekal 7. in 8. marca v Gozdni šoli v Bohinju, se je udeleži-
lo 30 udeležencev iz 13 rodov in enega Stega Ljubljana 4. Matija Žerdin,
Največ udeležencev je bilo iz Rodu kranjskega jegliča iz Sp. študent medicinske fakultete
Idrije in Rodu morskih viharnikov iz Portoroža. "Sodelovanje s taborniškimi rodovi
pri zagotavljanju medicinske oskrbe na
taboru študentje medicine vidimo pred-
Kaj so udeleženci "odnesli" vsem kot priložnost, da dobimo prilož-
od seminarja (preverjeno): nost za pridobivanje praktičnih izku-
· spoznali so druge udeležence in šenj na področju lažjih poškodb in pre-
vzpostaviti povezave med rodovi poznavanja bolezenskih stanj (seveda
· dobili so informacije s področja si želimo, da bi bilo teh čim manj). Bi-
zakonodaje (odgovornost, pravni vanje v naravi pod platneno streho pa
vidiki) in zagotavljanja varnosti tudi kot priložnost za spoznavanje lepot
· dobili so informacijo in možnost taborniškega načina življenja."
za sodelovanje s študenti
medicinske fakultete pri zagotav-
ljanju medicinske oskrbe na
taboru
· spoznali so postopke o tehnični
pripravi in izvedbi taborjenja
(organizacija, podpora - finance,
administracija)
· spoznali so naloge vodstva, delitev
dela in pomembnost sodelovanja s
starši, okoljem
· skupaj so nanizali številne ideje za
rdečo nit in program (ki bo dober,
zanimiv, pester)
· dobili so izkušnjo, kako pozitivna
klima in ustvarjalno vzdušje (ki
ga je bilo na seminarju veliko)
vpliva na uspeh in zadovoljstvo
Bi si lahko želeli še kaj več?
Stran 23
april 23
ŽE VESTE KAM NA TABORJENJE?
Če ne, vas vabimo v Kokarje, na taborni prostor rodu SOTOČJE Nazarje-Ko-
karje, kjer boste spoznali lepote in običaje Zgornje Savinjske doline.
Nekaj o nas
Sedež in matični tabor je v Kokarjih. V društvu združujemo interese bolj in manj mladi iz občine Nazarje in okolice. Zaže-
ljeni so vsi , ki jim je blizu narava in jim osnovna načela taborništva niso odveč. Za izobraževanje najmlajših skrbimo v obliki
krožkov na osnovnih šolah v Nazarjih, Mozirju in na Rečici ob Savinji.
V dosedanjem delovanju je bil, poleg redne dejavnosti, poudarek na ureditvi tabornega prostora.
Več o nas lahko izveste na internetnih straneh http://www.rsn.rutka.net
(V februarju načrtujemo obnovitev in povečanje strani).
Taborni prostor
SOTOČJA je v Kokarjih, znani taborniški lokaciji, kjer
imajo poleg nas domačinov svoj tabor tudi taborniki Rodu
II. grupe odredov iz Celja. V preteklosti so se tu srečevali ta-
borniki iz vseh krajev bivše Jugoslavije in tudi od drugod.
Tabor je od ceste Nazarje-Gornji Grad oddaljen 500m, od
vasi Kokarje 300 m. Leži na lepi lokaciji, tik nad novim
športno-rekreativnim centrom Laze, od katerega je za mirno
taborjenje ravno dovolj odmaknjen. Zaradi oddaljenosti pro-
metnic in reke Drete (300 m) je glede varnosti zelo primeren.
Kapaciteta tabora je 40 šotorov. V brunarici je mala kuhinja
z jedilnico, na podstrešju pa prostor za dodatnih 20 ležišč. V
Možne aktivnosti: taboru so vodovod in sanitarije. Elektrika je v pripravi.
- igre z žogo (športni center - Laze) Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira
- kopanje in gumiraft (Dreta - 300 m, Savinja - 2 km) dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostins-
- squash (bife Piskerc - 500 m.) tvo (odlična in poceni hrana). V kolikor je interes postavimo
- jahanje, tenis (Ranč Burger , Hotel Štorman Veniše - in damo na razpolago tudi šotore.
1,5 km )
- kolesarjenje in gorsko kolesarjene
- kajak, rafting (Šport center Prodnik - 7 km)
- pohodi: Čreta - 1,5h, Dobrovlje -1,5h, (preko Črete in
Dobrovelj poteka evropska peš pot), Menina - 2,5h (iz
Šmartnega ob Dreti), (visoka planota znana po flori in
favni), Golte - 3h (park planinskega cvetja), Savinjski
gaj - 1h (park cvetja)
Še nekaj znamenitosti:
Nazarje
- grad “Vrbovec
“Vrbovec” ( 13. stoletje)
- Frančiškanski samostan (17. stoletje)
- samostanska knjižnica (17. stoletje)
Stran 24
TABORNIŠK
ABORNIŠKII VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR, LETO XLX
· Nabiranje in priprava užitnih divjih rastlin
Pogoja:
ETNOSTEP 2003 · starost najmanj 15 let
Komisija za program pripravlja etnološki tabor Etnostep Lože 2003, ki je · osnovna znanja zahtevana z veščino zdrava prehrana in higienik
vključen v program evrokorakov (namenjen je popotnikom in Cena: 10.000 tolarjev
popotnicam). Vodja tečaja: Albert Ličan, specialist prehrane v naravi
Aktivnosti bodo v vasi Lože v Vipavski dolini, in sicer od 3. do 10. avgusta LOKOSTRELSKI TEČAJI,
2003. Več informacij dobite v reviji Tabor, na spletni strani http:// Gozdna šola Bohinj, 2. - 9.8. 2003
rmb.rutka.net/akcije/etnostep2003.html ali v PORODU. Udeleženci bodo lahko sodelovali na naslednjih stopnjah usposabljanja:
Za odgovore na dodatna vprašanja se lahko obrnete na beoŽrutka.net · tečaj za lokostrelce - začetnike
(Tadej Beočanin). · izpopolnjevalni tečaj lokostrelstva
Komisija za programn za vejo PP · tečaj za vaditelje lokostrelstva
· tečaj za učitelje lokostrelstva
TEČAJI 2003 · tečaj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih
Pogoji:
S tečaji za PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI želimo · kandidati tečaja za lokostrelce - začetnike morajo biti stari najmanj
ponuditi znanja in spretnosti s katerimi bomo pri članih, vodnikih in 14 let
načelnikih skrbeli za kvalitetno delovanje na področju taborniških · kandidati tečaj za vaditelje lokostrelstva morajo biti vodniki
specialnosti, ki so za taborništvo še posebej pomembne. · pri tečaju za vaditelje in učitelje lokostrelstva gre za praktični del,
TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, splošni del tečaja pa se opravlja na Fakulteti za šport
Gozdna šola Bohinj, 24.6. - 1.7. 2003 Cena: 34.000 tolarjev
Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: Vodja tečaja: Frane Merela, inštruktor specialnosti lokostrelstva v ZTS
· Geografska orientacija (frane.merelaŽguest.arnes.si)
· Splošno o kartah, vrste in lastnosti kart, geografska vsebina TEMELJNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike družin, klubov) -,
· Branje kart in kartometrija Gozdna šola Bohinj, 17. - 24.8. 2003
· Merjenje in ocenjevanje v naravi Udeleženci bodo osvojili osnovno znanje in spretnosti iz naslednjih
· Kompas in drugi tehnični pripomočki za orientacijo področij:
· Gibanje po terenu s pomočjo kompasa in karte · poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije
· Skica terena, izdelava skice · razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge
· Orientacija na terenu organizacije
Pogoja: · orodja za delovanje, planiranje in izvajanje
· starost najmanj 15 let · poznavanje programa ZTS
· osnovno znanje drugega lista · odnos mladi - družba
Cena: 25.000 tolarjev Pogoja:
Vodja tečaja: Blaž Grapar, specialist orientacije in topografije · starost najmanj 17 let
(blaz.graparŽemail.si) · osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva
TEČAJ BIVANJA V NARAVI IN PIONIRSTVA , znanja
5.7. - 10.7. 2003 (lokacija bo znana naknadno) Cena: 29.000 tolarjev
Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: Vodja tečaja: Tine Radinja
· Poznavanje vrvi in vozlov NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODJE ENOT (načelnike čet, rodov) -,
· Osnove bivanja v naravi Gozdna šola Bohinj, 17. - 24.8. 2003
· Ognji, ognjišča, način prižiganja ognja Udeleženci bodo nadgradili in razširili znanje in spretnosti iz
· Odnos preživetnika do narave naslednjih področij:
· Oprema preživetnika · poznavanje strukture in sistema delovanja organizacije
· Izdelava pionirskih objektov · razumevanje poslanstva, temeljnih načel in vzgojne vloge
· Priprava hrane v naravi organizacije
Pogoja: · orodja za delovanje, planiranje in izvajanje
· starost najmanj 15 let · poznavanje programa ZTS
· osnovna znanja zahtevana z veščinami: Orodjar, Taborni izumitelj, · odnos mladi - družba
Vrvar in Nastanjevalec Pogoja:
Cena: 20.000 tolarjev · starost najmanj 18 let
Vodja tečaja: Jernej Kovačič, specialist pionirstva in bivanja v naravi · opravljen temeljni tečaj za vodje enot in predstavljen projekt
(jerryŽrutka.net) Cena: 29.000 tolarjev
TEČAJ PREHRANE V NARAVI, Vodja tečaja: Tina Bogataj
19. - 21.9.2003 VODNIŠKI TEČAJI PO OBMOČJIH:
Udeleženci bodo osvojili znanje in spretnosti iz naslednjih področij: Celjsko-zasavsko območje
· Narava in rastlinski svet - Rod jezerskega zmaja, Ribno, julij
· Užitne in strupene rastline za zdravje - Rod zelene Rogle, Skomarje, med jesenskimi počitnicami
· Priprava obroka Dolenjsko območje
· Užitne in strupene rastline za prehrano
Stran 25
april *2003* 25
- OO Dol, med jesenskimi počitnicami · urejanje hiše in tabornega prostora
Gorenjsko območje · priprava opreme in materialnih sredstev potrebnih za izvedbo
- OO Gor, Marindol, avgust, programa
Južnoprimorsko-notranjsko in Obljubljansko območje · obratovanje interne kantine v dogovorjenih urah
- OO JPN in Obljubljanska OO, avgust
Ljubljansko območje - MZT
- Mestna zveza tabornikov, Šmartno na Pohorju, 19. - 30. avgust , Luka ŠTPM 2003
Kronneger; kronglcŽsiol.net Rod Jezerskega zmaja Vas vabi na taborniško tekmovanje Š e T a
Mariborsko območje P očasnemu M ine 2003
2003, ki bo potekalo od sobote
sobote, 24.5.2003
24.5.2003, do nedelje
nedelje,
- OO Maribor; Kozjak nad Mariborom, 22. - 29. avgusta 25.5.2003 v širši okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 09.00 uri v Velenju
Boris Volarič, volŽrutka.net (točen kraj bo znan naknadno). Udeležiš se ga lahko z mešano pet
Pomursko območje člansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborniških
- OO Pom, julij veščinah. Polnoletni udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost,
Severnoprimorsko območje mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila staršev. Tekmovanje
- OO SPrim, avgust bo potekalo po pravilih ŠTPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998).
SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV Opozarjamo na nekaj točk:
· Rok prijav za udeležence je 30. april 2003. V primeru večjega · Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah:
števila prijav kot je predvidenih mest, bomo upoštevali datum prijave. Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1986 - 1989,
Kasnejše prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1985 in starejši.
posamezne tečaje, seminarje in delavnice. Če bo prijav manj, kot je · Kategorije niso ločene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali
najmanjše predvideno število udeležencev za posamezen tečaj, seminar grčico pa se ekipi prišteje 25 točk (ženska ekipa = +125 točk).
ali delavnico, bo ta odpovedan. · Ekipe spijo v šotorih, ki jih prinesejo s seboj (iz zbirnega mesta jih bo
· Pri pogojih za starost udeleženk in udeležencev velja koledarsko leto. na bivak dostavil organizator).
· Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net ali na · V primeru kršenja taborniškega kodeksa bo ekipa diskvalificirana.
obrazcu “Prijava udeležencev na tečaje ZTS 2003”, ki jih pošljite v
pisarno Zveze tabornikov Slovenije. Oprema za ŠTPM
ŠTPM, je: kompas, prva pomoč, šotor, armafleks, spalna
· Polovico tečajnine je potrebno nakazati ob prijavi na tečaj (s tem je vreča, kotliček in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj lačne), pribor za
prijava potrjena), ostalo pa poravnati najkasneje 10 dni pred začetkom opravljanje nalog na kontrolnih točkah, zaželen je tudi glasbeni
tečaja. inštrument …
· Rok za odpoved udeležbe je 10 dni pred začetkom tečaja. Organizator Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najboljšo ekipo v vseh pogledih -
v tem primeru zadrži 10% tečajnine (administrativni stroški). V pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujočih ekip.
primeru kasnejše odpovedi organizator zadrži 50% tečajnine (stroški Štartnina znaša 12.000 SIT na ekipo in zajema stroške organizacije,
organizacije). hrano (sendvič in pijača na kontrolni točki v soboto, ter sestavine za
· Dodatne informacije in vprašanja na spletni strani znanje.rutka.net. pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), našitke, majice in nagrade za
najboljše ekipe … Za rod, ki bo imel dve ali več ekip, bo popust na vsako
ekipo 3.000 SIT, kar pomeni, da se ekipam zniža štartnina na 9.000
RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO OSEBJE V SIT!!!
Prijave pošljite do 16. maja 2003 na naslov: Primož Vrabič, Šercerjeva
GOZDNI ŠOLI ZTS 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail:
Med poletno sezono v letu 2003 želimo vsem udeležencem tabornih izmen vrabicŽemail.si ).
v Gozdni šoli v Bohinju in udeležencem iz tujine zagotoviti strokovno V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi
vodstvo pri programskih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, orientacija, ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob
življenje v naravi, veslanje in dejavnosti na vodi, planinstvo, kulturno predložitvi potrdila (fotokopije) o plačani štartnini, ki jo nakažite na
zabavna animacija in igre. transakcijski račun št.: 03176-1000008467. Za drugačen način plačila se
V ta namen potrebujemo v času julija in avgusta 2003 člane dogovorite s kontaktno osebo.
prostovoljnega osebja (tabornice in tabornike) ki: Naloge, točkovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet
· imajo smisel za delo v skupini in za delo z mladimi in želijo razviti strani:http://rjz.rutka.net
organizacijske sposobnosti,
· se spoznajo na vsaj dve od navedenih dejavnosti, ki jih bo treba
organizirati za skupine do 15 otrok,
· želijo prispevati k razvoju Gozdne šole kot tabornega centra,
KANDIDACIJSKA KOMISIJA
· so stari med 18 in 30 let, Kandidacijska komisija, ki jo je za izvedbo volitev imenovalo
· želijo preživeti od 7 do 10 dni počitnic kot osebje Gozdne šole. starešinstvo ZTS na 7. seji, 6.12.2002, ugotavlja, da odziv na razpis za
Poleg tega želimo v času 17. do 24. avgusta 2003 zagotoviti tehnično volitve novih organov ZTS v mandatnem obdobju 2003 - 2006 ni bil
pomoč pri organiziranju Šole za vodje. Zato vabimo aktivne tabornice in zadosten. Komisija se je soglasno odločila, da določi
tabornike, ki so stari nad 18 let, k sodelovanju v skupini tehničnega osebja novi rok za oddajo kandidatur do 22.4.2003.
(Kanarčki). Komisija poziva rodove uprave, vodstva območnih zvez in druge organi
Naloge tehničnega osebja so: ZTS, da resno pristopijo k tej odgovorni nalogi, da bi zagotovili
· opravljanje pisarniškega dela normalno delovanje ZTS v prihodnjem mandatu.
Stran 26
26 IZ PRVE ROKE
ETNOSTEP Komisija za program za vejo PP
Lože 2003 - VABIMO
V prejšnji številki Tabora smo vam na kratko predstavili vas
Lože in tabor Etnostep, kjer bomo taborniki avgusta letos
postali etnologi in raziskovali zgornjo Vipavsko dolino. Če
ste članek spregledali oziroma na Etnostep pozabili, naj
ponovim nekaj najpomembnejših dejstev.
aprila objavljene na spletni strani Rodu
mladi bori (http://rmb.rutka.net), ka-
darkoli pa se lahko obrnete na Tadeja
(beoŽrutka .net) ali na Andreja (an-
drej.rutar1Žguest.arnes.si).
Torej - smo vas prepričali? Pridite
na tabor, kjer obljubljamo neskončno
Na taboru se bomo spoznali z os- se bo odvijal od 3. do 10. avgusta 2003 zabave tako med raziskovanjem kot
novami etnologije - raziskovali bomo na tabornem prostoru, ki ga lahko vidi- tudi prostim časom. Prijavite se s pri-
ljudsko kulturo zgornje Vipavske doli- te na sliki. Ne skrbite - ne bomo razi- javnico, ki jo dobite na spletni strani
ne: običaje, arhitekturo, prehrano - skovali travnika, ampak vse okrog nje- http://rmb.rutka.net/akcije/
skratka način življenja v ruralnem ga. Program je v osnovi namenjen po- etnostep2003.htm, ali pa pri načelni-
okolju. Z dragocenim prostovoljnim potnikom in popotnicam, vendar si pri- ku, ki jo je skupaj z razpisom dobil v
delom bomo pomagali domačinom - zadevamo, da bi omogočili udeležbo POROD-u. Rok prijav je 30. april
uredili bomo pešpot od Lož do Goč. tudi grčam. Vse zainteresirane grče bo- 2003
2003, število mest pa omejeno (30),
Etnologi nas bodo prepričali v ste prav gotovo pravočasno obveščene. zato pohitite in si še danes priborite ne-
učinkovitost raziskovalnih metod: po- Vse dodatne informacije bodo 1. pozabno izkušnjo.
govarjanja, fotografiranja, opisovanja,
poskušanja ... Končni izdelek bo etno-
loška razstava, na kateri bomo pokazali
izdelke, ki bodo nastali med taborje-
njem. Kljub prelevitvi v etnologe pa
bomo ostali taborniki - šotorili, preži-
veli nepozabne večere ob tabornem og-
nju ... Pa saj vemo, kako noro se ima-
mo PP-ji na taborih Evrokorakov.
Tokrat pa še nekaj osnovnih infor-
macij: kaj, kje, kdaj…?
Etnostep 2003 bo v Ložah, v od Vi-
pave 3 kilometre oddaljeni vasici. Ta-
bor, vključen v program Evrokorakov,
Stran 27
IZ PRVE ROKE april 27
Alojzija Korbar Tacar
Generalna sekretarka PZS V RAZMISLEK
Članek iz Obvestil Planinske zveze Slovenije, letnik 29, številka 3
ZAKAJ ČLANSTVO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE
IN KAKŠNO PZS SI ŽELIMO ?
Kakor, da je ta ponos nekako zble- Pred leti sem bila večkrat službeno v Švici. Poslovni partnerji so
del v teku zadnjega desetletja. Vrednote mi razkazali svoj dom, prijatelje in deželo. Težko je opisati tisti
tradicije postopoma zamenjujejo do- ponos, ki je žarel iz njihovih besed, hoje, pogledov, težko prene-
brine novega tisočletja, moderne dobe. sti doživeto na papir. Biti Švicar je njim nekaj tako velikega, da
Je to pot v lepši jutri ? Bomo zaradi tega sem jih takrat komaj razumela. Priznati pa moram, da sem jih
srečnejši ? Sodeč po porastu kriminala, tudi zato še bolj spoštovala. Imeli so nekaj, kar so opisovali
samomorov, ločitev in odtujenosti med predniki. Imeli so domoljubje, spoštovanje do doma, narave in
nami, temu ni tako. Vsaka civilizacija države. Deloma sem to primerjala z občutkom, ki smo ga imeli
se srečuje z rastjo, blagostanjem in za- Slovenci v nekdanji Jugoslaviji. Bili smo Slovenci. Na to smo bili
tonom. Bomo obupali in se predali in smo ponosni.
črednemu nagonu glede televizije, ra-
čunalniških igric, obsedenosti po ne- čanja v dolini, kjer se nam vedno mudi? so meje? Ali bomo tako samozadostni
skončnih klepetalnicah na internetu? Postajamo ena velika družina. Družina tudi takrat, ko bomo poškodovani mi
Ali res postajamo drugačni ? Kako ljubiteljev svobode, narave, gorskega ali pa naši najdražji? Bomo pričakovali
to vpliva na bodoči razvoj planinstva ? sveta, domovine. Kje se čutimo doma ? pomoč Gorske reševalne službe ali pa se
Naše zdravje je že na meji ogroženosti. Tam, kjer smo svobodni. V Sloveniji vdali v usodo in umrli? Tisto prvo se
V službah sedimo, doma sedimo, na lahko neovirano hodimo kjerkoli, brez nam zdi logično, drugo pa nesprejem-
obiskih sedimo. Kdaj pa sploh še hodi- bojazni, da bi za pot potrebovali denar ljivo. Kdo pa plača delo gorskih reševal-
mo ? Med nakupovanjem. Je to res tisti in si tako kupili vodnika, ki nas bi edini cev? Kdo plača delo markacistov, kdo
najlepši del tedna, ko se srečujemo v tr- lahko peljal na določeno goro. skrbi za planinske koče, ki nam nudijo
govskih centrih ? Je to tista zapolnitev Se kdaj vprašamo, kdo je to pot zavetje in s tem tudi preživetje? Tukaj je
našega jaza, ki nas napolni z ustvarjal- zgradil, kdo jo vzdržuje; se vprašamo, potrebno veliko denarja, ki našim srč-
no energijo, da smo lahko v nasled- kdo in kdaj je zgradil planinsko kočo. nim možem povrne le stroške, ne da pa
njem tednu v službah ustvarjalni, za- Bili so časi, ko se je delalo po dvanajst dohodka in končno življenja.
dovoljni in kreativni ? Ne verjamem. ur šest dni v tednu. Ni bilo helikopter- Pomislimo na to takrat, ko plača-
Ljudje smo motorična bitja. Giba- jev, ni bilo motornih žag, ni bilo mobi- mo članarino in smo s tem tudi člani
nje nas ohranja ne le fizično, ampak telov. Ljudje pa so vseeno gradili svoje planinskih društev in zveze, z vsemi
tudi psihično. Kje je lahko lepše doži- domove sredi planin in gora. Bili so po- pravicami ter častnimi obvezami. Bodi-
vetje popolnosti, raznolikosti in moči, nosni na svojo zemljo, na svojo domo- mo ponosni na to. Povabimo v svoje vr-
kot v naravi ? Veter v laseh, vznesenost vino. Bili so člani planinske družine. ste tudi prijatelje, da bomo skupaj gra-
na vrhu gore in ponos nad samim se- Danes se zdi ta čas neskončno da- dili na temeljih zgodovine planinstva
boj. Pogled počiva na lepotah doline, leč, neskončno tuj. Delo brez plačila? in uživali v sadovih skupnega dela. Le
išče znana mesta. Spomini, sreča, od- Ne, tega pa ne! Tako razmišljanje vodi dobro sodelovanje nas vseh, vodi k
govor na nekoč zastavljeno vprašanje. v samozadostnost. Kdo pa potrebuje še temu, kar si vsi želimo - sodobno orga-
Naključno srečamo nekdanje prijatelje, Planinsko zvezo? Le zakaj bi plačevali nizirano Planinsko zvezo Slovenije - ki
znance, sošolce. Mar ni srečanje v na- članarino, če pa lahko koristimo pla- bo tudi zaradi nas in mi zaradi nje.
ravi mnogo bolj pristno, globlje od sre- ninsko infrastrukturo brezplačno? Kje
Stran 28
28 STROKOVNO
ORIENTACIJA Pepl
Permanentne GPS postaje v Sloveniji
Diferencialna metoda določitve lege z GPS omogoča
uporabniku znatno boljše rezultate. Za to metodo
vedno potrebujemo dva sprejemnika in da se izogne-
mo nakupu dveh sprejemnikov, nam pomagajo t.i.
permanentne (stalne) GPS postaje.
Pri določitvi lege s pomočjo GPS je vir večine pogreškov pri posamezni no meritev »popravimo« z izračuna-
sprejemnika na natančnost določene meritvi odvisen od geometrije ter po- nim pogreškom s prvega sprejemnika.
lege vpliva izbira sprejemnika in pa greškov vidnih satelitov in lastnosti at- Za sprotno upoštevanje pogreškov po-
metoda meritve. Za geodetsko natanč- mosfere. Na nekem omejenem območ- trebujemo še neposredno radijsko zvezo
nost potrebujemo profesionalne, drage ju so ti vplivi enaki. Pri diferencialni med obema sprejemnikoma.
sprejemnike in dolgotrajne meritve, za metodi zato postavimo prvi sprejemnik Ker je za večino uporabnikov nera-
vsakdanjo orientacijo po terenu pa na točko z znanimi koordinatami in cionalno pred meritvijo postavljati
nam zadovoljivo natančnost nekaj me- razlika med znanimi in izmerjenimi sprejemnik na neko znano točko, se je
trov tudi z najpreprostejšimi sprejemni- koordinatami pomeni pogrešek meri- uveljavila praksa, da se na znanih toč-
ki omogoči diferencialna metoda. Dife- tve. Z drugim sprejemnikom se lahko kah na določeni oddaljenosti postavijo
rencialna metoda izkorišča dejstvo, da premikamo po zemljišču in vsakokrat- stalno delujoči GPS sprejemniki, ime-
Stran 29
STROKOVNO april 29
novani permanentne referenčne GPS drugi fazi pa predvidoma še 10. Razpo- tudi s pomočjo mobilnih telefonov, ki
postaje. Gostota teh postaj vpliva na na- reditev postaj je razvidna iz slike. Prva omogočajo podatkovni prenos.
tančnost meritev, vendar lahko meritve izmed permanentnih postaj je bila po- Poleg permanentnih postaj, za ka-
z natančnostjo enega metra zagotovi- stavljena v Ljubljani na Litijski cesti in tere skrbi državna geodetska služba, pa
mo že s postajami z medsebojno odda- je tudi vključena v sistem postaj evrop- je v Sloveniji še več samostojno delujo-
ljenostjo največ 70 km. ske mreže. Tej sta sledili postaji v Mari- čih permanentnih GPS postaj. Postavi-
Takšno omrežje deluje že v večini boru in Črnomlju, ki prav tako že redno la so jih posamezna podjetja, ki pravi-
evropskih in drugih razvitih držav. Slo- delujeta. V letošnjem letu bosta postav- loma ponujajo korekcijske parametre
venija je pri začetnih korakih nekoliko ljeni še preostali dve postaji iz prve faze, kot del skupne usluge ali proizvoda.
zastala, sedaj pa permanentne postaje prva na pomolu v Kopru in druga v Takšne postaje so v Kopru, Žalcu, Ljub-
postavljajo tako državna geodetska Bovcu. Te postaje bodo poleg računa- ljani in morda še kje.
služba kot tudi nekatera podjetja. Nalo- nja popravkov za GPS meritve name- Z dosedanjimi postajami zahteva-
ge državne geodetske službe v Sloveniji njene še mnogim drugim nalogam, kot na gostota 70 km sicer še ni dosežena,
opravlja Geodetska uprava Republike meritvam pomikov litosferskih plošč, vendar je tudi na večji oddaljenosti od
Slovenije, pri vzpostavitvi mreže per- meritvam težnosti in podobno. Za red- permanentne postaje meritev, pri kateri
manentnih GPS postaj pa strokovno so- no delovanje postaj skrbi Služba za os- upoštevamo korekcijo, mnogo natanč-
delujeta Geodetski inštitut Slovenije in novni geodetski sistem, ki tudi preko nejša od meritve brez korekcije. Posebej
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, spleta omogoča vsem uporabnikom do- zato, ker pri gibanju po terenu ne po-
ob sodelovanju nekaterih podjetij. V stop do korekcijskih parametrov - po- trebujemo metrske natančnosti, tudi
prvi fazi bo na območju Slovenije vzpo- pravkov za njihove opravljene meritve. natančnost nekaj metrov je povsem do-
stavljenih 5 permanentnih postaj, v Do teh korekcij je mogoče dostopati volj.
UREDNIŠTVO
UREDNIŠTVO REVIJE
REVIJE TABOR
TABOR VAM
VAM ŽELI
ŽELI
VELIKO
VELIKO DELOVNIH
DELOVNIH USPEHOV
USPEHOV OB
OB
22.APRILU
22.APRILU -- DNEVU
DNEVU TABORNIKOV
TABORNIKOV
Stran 30
30 STROKOVNO
FILATELIJA Tone Simončič
Prve taborniške znamke
Mafeking 1900
Lani je bilo sto let od začetkov Setonovega gozdovništva. Svetovna filatelija te
obletnice ni posebej obeležila, le v Ljubljani smo izdali spominsko kuverto in
priložnostni poštni žig. Že čez nekaj let pa bomo po vsem taborniškem svetu
proslavljali stoletnico skavtstva lorda Baden-Powella, menda na jamboreeju v
Londonu. Taborniških (skavtskih) znamk je kar nekaj že izšlo; okrog 350 dežel
na svetu se je že vpisalo v seznam izdajateljev taborniških znamk. Še večje je
število dežel, ki so določen taborniški dogodek proslavile s poštnim žigom ali
ovojnico.
Zato velja posebna pozornost prvi
znamki, na kateri se je pojavil lik usta-
novitelja skavtstva - lorda Baden-Po-
wella, čeprav tedaj še nihče ni vedel za
mladinsko gibanje - skavtstvo.
Mislim na znamke, ki so izšle leta
1900. Cape of good Hope (Rt dobrega
upanja) v Južni Afriki je postal znan po
Burskih vojnah, v katerih je od 11. ok-
tobra 1899 do 16. maja 1900 sodeloval
tudi polkovnik Baden-Powell. Bil je po-
veljnik mesteca Mafeking (danes Mafi-
keng), ki so ga oblegali Buri.
Mafeking je mesto v provinci Bec-
huanaland, kasnejša Botswana. Buri so
bili nizozemski kmetje, potomci nizo-
zemskih, spodnjenemških in hugenot-
skih kolonistov v Južni Afriki. Leta 1806
so Kapland zavzeli Angleži, Buri pa so
se umaknili na sever in ustanovili svo- 1836 dalje in se je končalo na prehodu je iz obleganega mesta pošiljal domače
bodno državo Oranje, Natal in Trans- devetnajstega v dvajseto stoletje. Klub fantiče s pošto. Menda so uradne znam-
val. Tedaj se je namreč razvnela tako vdaji glavnine burske vojske leta 1900, ke pošle in je zato Baden-Powell tvegal
imenovana Burska vojna med Veliko so se boji nadaljevali do leta 1902, ko in natisnil "svoje". V Veliki Britaniji so
Britanijo in Burskima državama Ora- sta uporni državi postali britanski kolo- se na uradnih poštnih znamkah pojav-
nje in Transval. Lastniki sužnjev, Buri niji. ljali lahko le liki vladarjev, v glavnem
se niso strinjali z liberalno britansko V vojnih razmerah večina služb kraljice, nikakor pa liki še živečih oseb.
politiko, ki je želela odpraviti suženjs- težko deluje, tudi delovanje pošte je bilo Za take prekrške je grozila celo smrtna
tvo. To nasprotovanje je tlelo že od leta okrnjeno, je pa delovalo. Baden-Powell kazen. Svojemu oblikovalcu in tiskarju
Stran 31
STROKOVNO april 31
kapitanu Greenerju je polkovnik Baden
Powell naročil naj iz fotografije foto-
grafa D.Taylorja izdela predloge za
znamko z njegovim portretom.Tako so
nastale tri znamke, ki so jim prilepili
ime »skavtske znamke«. S tiskanjem
novih znamk so imeli s tedanjimi de-
lovnimi pogoji in obstoječo tehniko kar
precej težav.
V mestu Mafeking so najprej štiri-
najst znamk Rta dobrega upanja preti-
skali z napisom MAFEKING BESIEGED
(Oblegani Mafeking), zatem so izdali
še tri znamke z značilnostmi prilož-
nostnih znamk. To so znane "skavtske
znamke".
7. aprila 1900 je v nakladi 6.072
znamk v polah po dvanajst izšla znam-
ka za 3 penije s podobo polkovnika Ba-
den-Powella. Znamka je široka 18,5
mm.
10.aprila pa sta izšli še znamki za 1
peni, na kateri je motiv »major Warner
Goodyear, poljski pismonoša na kole-
su« (naklada 9.476 znamk), na znam-
ki za 3 penije pa je izšla 21 mm široka Powella. Cene so temu primerne.
znamka s portretom Baden-Powella Pomembno je omeniti, da je vodja
(naklada 3.036 znamk). Prva znamka branilcev Baden-Powell po 219 dneh
s portretom Baden-Powella je bila slab- obleganega Mafekinga uspel pregnati
še izdelana, zato so jo nadomestili z Bure in obdržati mesto. Postal je narod-
drugo večjo. Znamke so tiskali v tehniki ni junak in verjetno so zato "pozabili"
»blueprint« - fotografsko, zato so vse na njegovo predrznost, ko je dal sebe
znamke prusko modre barve, velikosti natisniti na znamke.
znamk, zobčanje in kvaliteta papirja so Starejši taborniki-filatelisti uvršča-
neenotni. Zaradi primitivne tehnike ti- jo omenjene tri znamke (ali pa le dve s Češkoslovaška 1918
ska, bolje rečeno kopiranja v tehniki portretom Baden-Powella) med skavt- Bolj zanimive so poštnemu prome-
razmnoževanja načrtov (podobno oza- ske, čeprav so izšle sedem let prekmalu tu namenjene skavtske znamke, ki so
lid) so znamke težko razpoznavne. Ka- … Ampak vseeno, je pač ustanovitelj jih ob koncu prve svetovne vojne izdali
talog Michel te znamke uvršča k znam- skavtstva na njih! Uradni katalogi pa na Češkem. Monarhija Avstro-Ogrska je
kam Rta dobrega upanja kot britanska teh znamk ne priznavajo za skavtske. razpadla in z njo tudi njen sistem. Po-
pomožna izdaja. Znamke sodijo med BePe je kasneje dejal, da je bil njegov šta niti druge oblike prenosa sporočil še
redkejše, v avkcijskih katalogih jih zato štabni kurir Warner Goodyear njegov niso delovale. Tako je vodja skavtov
tudi redkeje zasledimo. Zelo iskana so prvi skavt. Kot posebnost pa le velja, da Roessler Orovsky organiziral uraden
tudi originalna pisma z omenjenimi je znamka kolesarja Goodyearja prva v prenos pošte med mestno hišo, policijo,
znamkami in predvsem s pismi Baden- zbirki s kolesarsko tematiko. parlamentom, praškim gradom in že-
Stran 32
32 STROKOVNO
lezniško postajo češkoslovaške prestol- in državnik Tomaš Garrigue Masaryk
nice Prage. Skavti so bili že od 28.okto-
Siam 1920
(1850-1937). Od leta 1917 je bil pred-
bra 1918 po 24 ur dnevno na voljo ob- sednik češkega narodnega sveta v Pari- 20. jamboree WOSM je bil na Taj-
lastem za prenos sporočil. Zato jim je zu, leta 1918 pa je odločilno sodeloval skem. Siam, današnja Tajska, se je že
državni narodni komite 7. novembra pri ustanovitvi neodvisne češkoslovaške leta 1920 vpisal v taborniško filatelistič-
1918 priznal pravice za prenos pisem in republike in bil njen predsednik v času no zgodovino kar po več zanimivih
kartic s sporočili. S tem je tudi uradno od 1918-1935. Tedaj so 600 serij znamk »prvih dogodkih«, ki jih velja vsaj mal-
potrdil njihov obstoj in delo v novi svo- pretiskali z žigom "Prijezd presidenta ce obnoviti.
bodni samostojni državi. Masaryka" - za enodnevno uporabo! Baden Powell je kmalu po odmev-
7.novembra 1918 sta izšli znamki Obstajajo tudi narobe tiskani pretiski. nem poskusnem taboru otrok leta 1907
za 10 haleru (modra) in 20 haleru (rde- Potem je začela obratovati redna držav- začel s svojimi številnimi potovanju po
ča). Na zgornjem delu znamke je napis na pošta. Obe znamki so natisnili v na- svetu in seznanjati ostale dežele o po-
"POŠTA ČEŠKYCH SKAUTU" na spod- kladi 30.000 serij. Zaradi majhne na- menu skavtizma za vzgojo mladega
njem pa "VE SLUŽBACH NARODNI VLA- klade zelo redko naletimo na znamke človeka. Tako ga je z veseljem sprejel
DY" (pošta čeških skavtov, v službi ljud- na pismih, žigosane z okroglim žigom tudi siamski kralj Rama VI, ki je bil prvi
ske vlade), znamke so žigosali z gumi- z dvojnim mostom ali nepoštnim oval- predsednik državne skavtske organiza-
jastim žigom "N.V." (Narodna Vlada) nim žigom. Nekateri filatelisti obrav- cije.
ali "POŠTA SKAUTU". Kliše za tisk v re- navajo ti dve znamki po poluradno iz- Kmalu po obisku Baden-Powella v
liefu je bil izdelan le za en kos, zato ni dajo. Siamu so tam v pomoč skavtskemu gi-
na primer, niti dvojčkov, četverčkov, Obstaja kar veliko število znamk za banju obstoječe znamke pretiskali z
bloka ali pol … Kliše za znamko 10h deset in dvajset halerov v raznih barvah znakom tigrove glave in napisi v an-
so uporabili tudi za tisk dopisnic, ki pa - kot poskusni odtisi. Prva serija gleščini ali siamščini (Scout s Fund) -
so zelo redke, kliše za 20 h pa za pisma. znamk je izšla na sivkastem papirju in pomoč skavtom. Pretiskali so skupno
Kurirji so se na pisma podpisovali, vpi- z rumenim lepilom. 19 znamk in devet dopisnic.
sovali so jih tudi v dnevnik, kuverte pa 7.decembra 1918 so ponatisnili obe Februarja 1920 so v črni barvi preti-
so morali podpisane s strani naslovnika znamki na belem papirju z belim lepi- skali znamke, ki so izhajale v letih
vrniti v glavni urad kot dokaz, da je bila lom. 1906-1920:
pošta dejansko izročena. Na pisma so z Leta 1968 so ob "praški pomladi" Tip I: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s,
roko vpisali tudi datum dostave. Skavt- ponatisnili omenjeni znamki v sodob- 1t+25s,5s na 6s+20s,10s na 12 s + 5s)
ska poštna služba je trajala od 7. do 25. nem tisku. To serijo znamk uvrščamo v in z drugim žigom
novembra 1918 zanimivo skavtsko poštno zgodovino, Tip II: (2s+3s, 3s+2s, 15s+5s,
21. decembra 1918 je bil za pred- ki je za češke skavte trajala slabe tri ted- 1t+25s, 10s na 12s +5s, 5s+20s)
sednika Češkoslovaške izvoljen filozof ne. Decembra 1920 pa so s tretjim ko-
Stran 33
STROKOVNO april 33
vinskim žigom (v modri ali rdeči barvi) Leta 1920 Anglija niti druge države,
pretiskali sedem znamk, ki so vse izšle kjer je obstajalo skavtsko gibanje, niso
leta 1920 in imajo podobo kralja Vijira- izdali skavtske znamke,. Šele ob četr-
yudh: tem jamboreeju na Madžarskem leta
Tip III: (2s, 3s, 5s, 10s, 15s, 25s, 1933 so organizatorji izdali serijo petih
50s). znamk z enakimi motivi in različnimi
Podobno kot velja za znamke iz za- vrednostmi.
četka prejšnjega stoletja, so tudi ome-
Pošta poljskih skavtov
njene zelo različne glede barve papirja,
točnosti pretiskov, barvnih odtenkov Posebno mesto v taborniški in tudi
itd. Precej je zanimivih znamk s preti- filatelistični oziroma zgodovini pošte
ski na kuvertah in jih redkeje srečuje- pripada dogodku iz časov nemške oku-
mo na avkcijah. Obstajajo ponarejeni pacije Varšave, glavnega mesta Poljske.
odtisi tretjega tipa pretiskov na kuver- Varšava je bila pojem za srdit odpor
tah in tudi na dopisnicah. proti Nemcem, ki so se zverinsko lotili
Omenjene tri serije znamk so prve, uničevanja ljudi. Svetovno znana je
ki so jih pretiskali s skavtsko vsebino. skavtska pošta, ki je delovala med var-
So pa tudi prve znamke (tipa II in III), šavsko vstajo na Poljskem od 4. avgusta
ki vključujejo v poštnini tudi denarno do 10. Septembra 1944. Skavti so pre-
pomoč za razvoj skavtstva v državi. In našali pošto in v te namene izdelali de-
še tretje prvenstvo: to pa so DOPISNICE set žigov: prva dva iz krompirja, ki pa
s pretiskom v počastitev skavtstva v dr- sta se kmalu izrabila. Naslednje tri
žavi. Ni izšla znamka s skavtskim moti- poštne žige so izrezljali iz lesa, ki pa so
vom ali v počastitev skavtskega dogod- se tudi hitro izrabili. Naslednjih pet ži-
ka, pač pa so s pretiski popularizirali gov pa so izdelali iz gumijastih podpla-
Baden-Powellovo gibanje. tov čevljev. Pošta je odlično delovala
Tega leta je bil v Londonu prvi sve- kljub številnim žrtvam, trpljenju itd.
tovni jamboree, ki se ga je udeležilo Guinessova knjiga o posebnostih v fila-
okrog 8.000 skavtov iz 33 dežel. Zato se teliji omenja, da sta prva dva, torej
je Baden-Powell povezoval z državniki krompirjeva, žiga (sicer uradno priz-
iz raznih dežel, da bi omogočili sodelo- nana kot poštna žiga!) gotovo najce-
vanje svojih skavtov na tem srečanju. nejša poštna žiga v zgodovini pošte …
Stran 34
34 STROKOVNO
EKOLOGIJA
Bistra voda
Ko se je človeku prvič odprl pogled na Zemljo iz vesolja, se
je zdelo, da je naš planet moder. Zemlji da modro barvo
voda, ki je za življenje nujno potrebna. Kljub temu, da
imamo vode dovolj, se srečujemo z resnimi težavami pri
tem naravnem viru.
Porazdelitev vode Kako vodo onesnažujemo
95% vode na Zemlji je slane in neu- Industrija in družba uporabljata
porabne za pitje ali namakanje polj. reke in jezera kot odlagališča svojih od-
Čeprav te vode ljudje ne moremo piti, je padkov. Kmetijstvo pa onesnažuje vode
zelo pomembna, saj v njej živijo tudi z uporabo umetnih gnojil in kemikalij.
plankton in alge, ki proizvajajo tri četr- Žveplov dioksid in dušikov oksid, ki ju
tine kisika v zraku. Preostalih 5% je »proizvajata« industrija in avtomobili
sladka voda, pa še te je večji del led. To so s svojim onesnaževanjem glavni
vse pomeni, da je za pitje in namakanje vzrok kislosti. Onesnažujeta ozračje in
polj uporabno manj kot 3% vse vode na na nekaterih področjih vlada suša, dru- kot kisel dež onesnažujeta naše vode.
Zemlji. Druga težava je v tem, da je god pa je dežja toliko, da reke poplav- Jezera in reke postajajo bolj in bolj kisla
voda neenakomerno porazdeljena, saj ljajo. in v njih umira življenje.
Kako lahko kislim
jezerom pomagamo!
Eden od načinov, da se stanje jezera vsaj
začasno izboljša, je postopno nasipavanje
apna. Nekatere skupine mladih so že
poskusile "posvojiti" zastrupljeno jezero.
Naredili so teste, s katerimi so določili
kislost in stanje jezera, nato pa prevzele
odgovornost zasipavanja z apnom.
To je dolgotrajna in odgovorna naloga,
zato se je glede nje treba dogovoriti s
pristojnimi organi.
Stran 35
STROKOVNO april 35
Kaj povzroča kislost vode
STOPNJA KISLOSTI VPLIVI
Nevtralno pH 7 Jezero je nevtralno in kislost nanj ne vpliva.
10 krat preveč kislo pH 6 Nekatere ribe se ne morejo razmnoževati.
100 krat preveč kislo pH 5 Zmožnost bakterij in drugih mikroorganizmov za
razkrojevanje odmrlih rastlin in živali se je drastično
zmanjšala. Mnogo vrst rastlinskega planktona odmre.
1000 krat preveč kislo pH 4 Mnogo vrst rib pogine.
10 000 krat preveč kislo pH 3 Vse ribe poginejo, ker ne morejo več dihati.
Iz knjige Pomagajmo ohraniti svet, ZTS 1994
KREATIVNO
Pugy
Stran 36
36 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
OZRIMO SE V NEBO
Prehod merkurja čez sončevo ploskev
Merkur je od vseh planetov Osončja Soncu najbližji in je v povprečju od njega oddaljen 58
milijonov kilometrov. Sonce obkroži že v 88-ih dneh. Po svoji velikosti in masi je prej podo-
ben Luni kot Zemlji, saj njegov premer meri manj kot 5 tisoč kilometrov. Ubežna hitrost z
njegove površine znaša 4,3 km/s in je premajhna, da bi mogel obdržati omembe vredno
atmosfero. Tudi površina je bolj podobna Luni, saj ga prekriva ogromno število kraterjev.
Največja težava, s katero se srečamo pri opazovanju Merkurja je, da ga nikdar ne moremo
opazovati na popolnoma temnem ozadju. Čeprav je svetel kot najsvetlejše zvezde, ga lahko
opazujemo le nekaj dni v letu in sicer takrat, ko je od Sonca navidezno najbolj oddaljen. Še
bolj redko pa imamo možnost Merkur opazovati kot temno piko na Sončevi ploskvi …
Zadnji prehod Merkurja čez Sonče- le vreme naklonjeno). Začetek prehoda Morda bomo poleg Merkurja na Soncu
vo ploskev se je zgodil 5. novembra se začne ob 7h 15min, konča pa ob 12h opazili tudi številne sončne pege, ki so
1993, a pri nas žal ni bil viden, saj je 36min. Prehoda ne bomo mogli opazo- včasih lahko celo večje od črne pike, ki
bila pri nas v času prehoda noč. Zadnji vati s prostimi očmi. Za opazovanje jo bo ustvaril Merkur. Vendar ni nevar-
viden prehod Merkurja iz naših krajev bomo potrebovali daljnogled ali tele- nosti, da bi Merkurja zamenjali za
je bil 12. novembra 1986 in sicer smo skop. pego. Merkur bo imel tako tipično
lahko opazovali le zadnji dve minuti okroglo obliko z ostrimi robovi, pa še
prehoda Merkurja čez Sončevo ploskev pomikal se bo preko Sonca, da ga ne
takoj po Sončnem vzhodu. Naj vas TODA POZOR !!! boste mogli zamenjati.
spomnim, tiste, ki ste žrtvovali tisti dan Če se opazovanje izjalovi, bodo še
kako uro spanja ali več, da je takrat se-
Nikoli ne glejte direktno v priložnosti. Prehod Merkurja bomo
gala v Ljubljani megla do višine 700 m Sonce !!! Še manj pa ga lahko opazovali še 8. novembra 2006 in
in izbira lokacije za opazovanje ni bila opazujte skozi daljnogled ali 9. maja 2016, še bolj atraktiven pa bo
ravno enostavna, saj je v višinah že le- teleskop, če nimate ustrez- prehod Venere, ki se bo zgodil 8. junija
žal sneg. Tudi 9. novembra 1973 je nega filtra, saj lahko povzro- 2004, kar se bo zgodilo prvič po letu
Merkur prečkal Sončevo ploskev, ven- či trajne poškodbe na očeh.
dar boste za detajle o tem prehodu mo-
rali povprašati kakega starejšega ljubi- Daljnogled ali teleskop bomo upo-
telja astronomije. rabili le posredno. V Sonce usmerjen
Povprašali boste ali potem Merkur daljnogled ali teleskop naravnan na
lahko samo v novembru prečka Sonče- »neskončno« bomo dobro pričvrstili,
vo ploskev. Največkrat je res tako, sem namesto oči pa bomo uporabili bel pa-
in tja pa tudi v maju, tako kot na pri- pir, ki nam bo služil kot zaslon. Merkur
mer letos. Merkur bo prečkal Sončevo bo viden na papirju (zaslonu) kot
ploskev 7. maja. Iz Slovenije pa bomo majhna temna pika, ki se bo počasi po-
lahko opazovali celoten prehod (če bo mikala preko svetle Sončeve ploskve. Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev
Stran 37
STROKOVNO april 37
1882, torej prvič po več kot 120-ih letih. in se prižgejo v trenutku, saj so tako da-
Več o tem dogodku bomo še pisali v Ta- leč, da tudi v najmočnejših daljnogle- ZNANE IZJAVE
boru … berite Tabor ! dih svetijo kot točke. Prav okultacije
najbolj pripomorejo k točnemu merje- Čim večje so izkušnje, tem
OKULTACIJA nju položaja Lune v danem trenutku. manjše so ambicije.
Okultacija je pojav, ko Luna ali Dne 18. aprila bo zanimivo opazovati (Leopold R. NOWAK)
kako drugo nebesno telo prekrije dru- okultacijo zvezde Alpha v ozvezdju Večina ljudi bi uspela v
go, bolj oddaljeno telo. Luna na primer Tehtnica, ki sodi med svetlejše zvezde majhnih stvareh, če jih ne
lahko navidezno prekrije planete in našega neba. Če Luna ne sveti v njeni
bi ovirale velike ambicije.
zvezde. Čeprav se nam zdi, da je plane- bližini, jo zlahka opazimo s prostimi
tov in zvezd na nebu veliko in da je očmi. Za opazovanje okultacije pa
(H. W. LONGFELLOW)
Luna velika, pa do pojava, da Luna pre- bomo morali poseči po daljnogledu,
krije kako svetlejšo zvezdo ali planet ne posebej ker bo dan prej nastopila polna Lune ob 3h32m. Posebej slednje bo bolj
pride ravno pogosto. Posebej zanimive luna. Zvezda bo izginila za Luno ob zanimivo, saj se bo zvezda pojavila izza
so okultacije zvezd, saj zvezde ugasnejo 2h25m ponovno pa bo pokukala izza temne strani sicer skoraj polne Lune.
Takole - na primer, lahko pričvrstimo daljnogled za opazovanje Sonca in pojavov na njem. Na zaslonu (belem papirju) se v primeru, če imamo
daljnogled, pojavita dva Sonca.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj 01. 04. 2003 ob 21:21 1.04. Vzhod: 06:43 1.05. Vzhod: 05:50
Prvi krajec 10. 04. 2003 ob 01:41 Zahod: 19:30 Zahod: 20:09
Polna luna 16. 04. 2003 ob 21:37 15.04. Vzhod: 06:17 15.05.Vzhod: 05:30
Zadnji krajec 23. 04. 2003 ob 14:20 Zahod: 19:48 Zahod: 20:27
Mlaj 01. 05. 2003 ob 14:16
Prvi krajec 09. 05. 2003 ob 13:53
Stran 38
38 STROKOVNO
NARAVA
Rod rjavega medveda
Področje delovanja: območje celotne kočevske občine
Leto ustanovitve: 1998
Število aktivnih članov: 76
Struktura rodu: 4 vodi MČ, 3 vodi GG, klub PP in Grče
Ime in priimek najbolj zagrizene članice rodu:
Jeanette Hrovat, Cvišlerji 43, 1330 Kočevje,
jeanette.hrovatŽguest.arnes.si
Simbolika rodovega imena
Območje Kočevske je med drugim poznano po mogočnih
ohranjenih gozdovih in pragozdovih, kjer poleg številnih
redkih živali prebiva tudi veliko rjavih medvedov (tale na fo-
tografiji na žalost živi v ujetništvu).
Stran 39
STROKOVNO april 39
KOSOBRIN
NAVADNA GLISTOVNICA
(Dryopteris filix-mas (L.) Schott.)
Je praprot z močno koreniko, ki je tik pod površjem zemlje in jo obdajajo rjavi poganjki listnih
pecljev. Mladi listi so spočetka zaviti in se počasi razprostro. Pahljača je dvojno pernata. Po
listnih pecljih in nad žilicami so rjave luske. Lističi so deljeni na majhne nazobčane krpice. Na
spodnji strani so na obeh straneh vidna trosišča. V njih so trosovniki s trosi. Zraste do višine
150 cm. Vonj korenike je poseben in zoprn. Okus je sladikast, malo grenak in trpek.Trosi
zorijo od junija do avgusta. Raste po vseh gozdovih po Evropi do višine cca 2000 metrov.
Rastlina je za prehrano užitna dokler je mlada in ko se listi ne razprostro.
Učinkovine:
vitamin C, karotin, filicin in filmaron ( strupa za živce v
POSEBNO OPOZORILO
koreniki), albaspidin, floraspin, aspinol, škrob, sladkor, Uporabljaj samo mlade poganjke dokler se
mastno olje rastlina ne razprostre!!!
Uporabnost:
za juhe, prikuhe, solate, odpravlja trakuljo ( v zdravilne
namene se prej pogovori z zdravnikom)
Recepti
Juha
Potrebujemo 20 dag mladih poganjkov glistovnice, 1
malo čebulo, 1 strok česna, 0,5 dcl belega vina, 2 žlici olja, 2
žlici moke, 4 žlice kisle smetane, sol in poper.
Priprava: Mlade poganjke očistite svetlih ovojnih lusk,
operite in kuhajte 10 minut v 1 litru malo soljene vode. Ku-
hane poganjke na drobno narežite in jih dajte nazaj v vodo v
kateri so se kuhali. Na segretem olju prepražite na drobno
narezano čebulo, dodajte moko in ob mešanju malo prepra-
žite. Dolijte vino in zalijte z juho iz praproti. Na lahkem og-
Priprava: Mlade poganjke praproti očistite svetlih ovoj-
nju kuhajte nekaj minut, pred juho postrežete jo posolite in
nih lusk, operite in jih narežite na večje kose. Gobe očistite in
popoprajte po okusu, vmešajte na drobno narezan česen in
jih narežite na koščke. Česen na drobno narežite in ga na
kislo smetano.
raztopljenem maslu prepražite, dodajte gobe in praprot. Na
Špageti z omako majhnem ognju pražite približno 20 minut. Na koncu poso-
lite, popoprajte in dodajte sladko smetano.
Potrebujemo ½ kg praprotnih poganjkov, 15 dag gob, 8 Špagete skuhajte v slani vodi, odcedite in jih zmešajte z
dag masla, 4 stroke česna, 2 dcl sladke smetane, ½ kg špage- omako iz praproti in gob. Zraven lahko ponudite tudi solato
tov, sol in poper. iz regrata in otavčiča.
Stran 40
40 STROKOVNO
MEDNARODNE Nina
Svež veter v Kanderstegu
Mednarodni skavtski center Kandersteg je decembra lani dobil novo
direktorico. Starega znanca Johna Moffata, ki se po 10 letih dela
sprošča na potovanju okoli sveta (nazadnje so ga videli na Novi
Zelandiji), je zamenjala simpatična Nizozemka Miriam Herzberg.
Najbolj nenavadno pri novi direktorici pa je to, da je prvič v življenju
prišla v Kandersteg, ko so jo izbrali za direktorico!
Miriam je postala članica nizozemskih skavtov pri osmih letih in je bila
aktivna skavtinja in vodnica do 21. leta, od takrat pa je še sodelovala
kot članica mednarodnega osebja na niziozemskih državnih zletih in
na svetovnem skavtskem jamboreeju leta 1995 na Nizozemskem
Prav izkušnje pri tabornikih in veselje do dela z ljudmi so Miriam
vodile pri izbiri študija. Študirala je namreč delo z mladimi in vodenje
neprofitnih organizacij v Amsterdamu. Tam je 31-letna Nizozemka 6 let
delala z mladimi, zadnja štiri leta pa je tudi vodila mladinsko organiza-
cijo. Z Mišo sva jo srečali v Luksemburgu in jo prosili za kratek pogo-
vor.
Zakaj si se odločila, da postaneš direktorica Kanderstega?
“Že dolgo časa sem si želela delati v tujini. Švica je bila
ena izmed možnosti, toda nikakor ne edina. Ko sem izvedela
za prosto mesto v Kanderstegu, se mi je zazdelo, da je to moja
priložnost. Imela sem prave izkušnje za to delo in zelo me je
zanimala mednarodna dimenzija. Tudi moj mož je bil nav-
dušen nad to priložnostjo in se je celo odločil, da se odreče
svoji začasni zaposlitvi, zato da lahko skrbi za najinega štiri-
letnega sina.”
Kaj ti je najbolj všeč v Kanderstegu?
“Delo in življenje v Kanderstegu ima toliko prednosti, da Kakšne spremembe lahko pričakujemo z novim vods-
bi lahko popisala cel list. Uživam v delu z mednarodnim pro- tvom v Kanderstegu?
stovoljnim osebjem. Vsi so visoko motivirani in polni navdu- “Center se kar naprej razvija in raste. V naslednjih letih
šenja. Rada tudi spoznavam nove člane osebja in goste s cele- bomo morali precej graditi in prenavljati. Poleg tega pa
ga sveta, se učim od njih in o njihovi kulturi. Všeč mi je tudi bomo morali poskrbeti tudi za večjo varnost. Ker sem se ve-
izziv, da skušam center še izboljšati in ga narediti še bolj ak- liko ukvarjala z vodenjem ljudi, bom spremenila nekaj
tivnega. Zanimivo se je bilo tudi preseliti iz Amsterdama v stvari tudi pri organizaciji osebja in kadrovski politiki cen-
majhno vasico - je zelo prijetno in lepo. Obožujem te čudovi- tra. Seveda pa bo za nas največji izziv praznovanje 100-let-
te gore in počutim se že kot doma. Vas je tako majhna, da se nice skavtstva leta 2007. Tisto leto naj bi bilo za naše goste
vsi poznajo med sabo in nikoli se ne počutiš kot tujec.” še posebej nepozabno.”
Stran 41
STROKOVNO april 41
Zakaj predlagaš, naj postanemo člani mednarodnega
osebja v Kanderstegu?
“Biti član mednarodnega osebja v Kanderstegu pomeni
edinstveno priložnost izkusiti delo v edinem svetovnem skavt-
skem centru. Tu se boste veliko naučili o mednarodnem
skavstvu, se spoznali in spoprijateljili s številnimi skavti z vse-
ga sveta. Čeprav vas čaka veliko napornega dela, to ne bo pre-
težko, saj si ga boste delili z ostalimi v skupini. Tukaj lahko
vsak najde lastno čarobnost in deli svoje sanje z drugimi.”
Možnost prostovoljnega dela v Kan-
derstegu
Mednarodni skavtski center Kandersteg se skriva v vasici
Kandersteg v švicarskih Alpah 65 km južno od Berna. Leta
1923 ga je ustanovil lord Baden-Powell, ki je sanjal o kraju,
kjer bi se srečevali vsi skavti.
Osebje se deli na kratkoročno in dolgoročno. Kratkoročno
osebje pride v Kandersteg za 3 mesece decembra, marca, ju-
nija in septembra. Njihovo delo je raznoliko, največ pa jih 2. Biti moraš star(a) vsaj 18 let na dan prihoda v
potrebujejo poleti (23), v ostalih sezonah pa približno 6. Kandersteg.
Za delo kot član kratkoročnega osebja v Kanderstegu mo- 3. Sposoben(bna) moraš biti sporazumevanja v an-
raš izpolnjevati le tri pogoje: gleščini. Znanje drugih tujih jezikov je zelo dobrodošlo, še
1. Biti moraš aktiven(vna) član(ica) Zveze tabornikov posebej znanje nemščine.
Slovenije s plačano članarino za tekoče leto. Več informacij na www.kisc.ch/staff.
Sezona Začetek dela Konec dela Rok prijav
Jesen 2003 14. september 2003 13. december 2003 15. junij 2003
Zima 2004 14. december 2003 13. marec 2004 15. september 2003
Pomlad 2004 14. marec 2004 12. junij 2004 15. december 2003
Poletje 2004 13. junij 2004 14. september 2004 15. februar 2004
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
Stran 42
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič
Popotni bonton
Zadnjega v tej seriji člankov bom posvetila popotnemu bonto- Pri fotografiranju ne bodi agresi-
nu oziroma potovalni etiki. Tu ni nekih napisanih pravil in vsak ven. Midva za fotko vedno vprašava - v
popotnik deluje v skladu s svojo naravo in moralo. primeru, da slikava ljudi, seveda. To ni
Mnenja o tem, kaj se spodobi in je prav in kaj ne, se od posa- nujno vprašanje z besedami, zadostuje
meznika do posameznika že v okviru iste kulture razlikujejo. že pogled in komaj opazna kretnja. Če
Še večje razlike pa se pojavijo med različnimi kulturami. Ta nama zaradi kakršnegakoli razloga ne
članek bo tako govoril o tem, kar se meni zdi prav in kako dovolijo, pač ne slikava. Sama si ob tem
sama skušam potovati. vedno predstavljam, kako bi se počuti-
Potovalna etika zajema mnogo stvari, jaz pa se bom osredoto- la, če bi se nek zame eksotičen popotnik
čila le na nekatere očitnejše. Na obnašanje in oblačenje ter
fotografiranje. Verjetno tudi midva večkrat
kršiva pravila, ne da bi se
V prvi vrsti nikdar ne pozabi, da si ti Prav pa je, da imajo ramena in telo do tega sploh zavedala. Vendar
obiskovalec in da si ti tisti, ki se mora stopal zakrita. Pravila o oblačenju so za se pogosto zgodi, da se
prilagoditi navadam in kulturi ljudi. Že dekleta bolj stroga, vendar morajo biti popotniki, ki jih srečujeva
doma se pozanimaj, kaj je v državi, v tudi fantje pazljivi. V muslimanskih de-
obnašajo, tudi za naju
katero se odpravljaš, običajno in kaj želah niti moški nimajo golih rok ali
popolnoma nesprejemljivo. Osnovne nog. Še posebej bodi pazljiv pri obisku
popolnoma nesprejemljivo
napotke dobiš v vodičih, pri drugih po- sakralnih objektov. Če o svoji obleki in neustrezno.
potnikih ali na internetu. S Tjažem se nisi povsem prepričan, raje povprašaj Na Baliju sva si ogledala
na potovanjih drživa »najinega« pravi- naokrog. pogreb oziroma kremacijo
la, da si v javnosti ne izkazujeva nobe- pokojnika. Obiskovalci so
nih intimnosti: ni dotikanja, ni držanja na takih dogodkih celo
za roke, ni poljubljanja. zaželeni, saj domačini
Marsikje so mini krila, kratke hlače verjamejo, da zaradi nepoz-
in majice brez rokavov nespodobne, če
že ne žaljive, zato pazi, da ne boš kazal
navanja običajev lahko
preveč gole kože. To seveda ne velja za
zmedejo zle duhove, ki se
turistična središča, za hotelske kom- hočejo polastiti pokojnikove
plekse in za resorte. Tam so zahodni duše. Na tem pogrebu nas
način oblačenja sprejeli oziroma so ga je bilo kar nekaj tujcev. Vsi
vajeni. smo bili v sarongih in
Pa vendar ti glede oblačenja ni tre- majčkah. Vsi, razen mlade-
ba pretiravati. V Pakistanu dekletom na ga, vase zagledanega para
primer ni treba nositi burke - to je šo- iz Avstralije. On je imel le
toru podobnega oblačila, ki te pokriva
od glave do peta, na obrazu v višini oči
kratke hlače, ona pa ultra
pa ima le majhen košček mrežaste tka- Čim več fotk naredi takoj, ko prideš v nov kratko mini krilce in modr-
nine, skozi katerega lahko gleda v svet.
kraj. Čez nekaj dni se ti bo vse zdelo že čisto
domače (in nezanimivo za slikanje)
ček. Na pogrebu!!!
Stran 43
RAZVEDRILO april 43
NE POZABI!
Ti si le opazovalec.
pravem trenutku, čisto pokvari atmos-
fero in razpoloženje.
Na kratko smo v tem letu in pol ob-
delali vse. Zaželim vam torej lahko le
veliko časa in nekaj denarja, starim po-
potnim mačkom razburljiva popotova-
Za tole fotko sva za dovoljenje morala vprašati moška spremljevalca
nja, novim pa dovolj poguma, da se
bodo odločili za pot.
pojavil blizu mojega doma in vsevprek Pri nama je za fotkanje v principu
začel besno slikati. Fotografiranje je zadolžen Tjaž. Jaz pa za kontakte z oč- Kar nekaj časa je trajalo, da
dejansko poseg v osebni prostor. mi - za pripravljanje terena. Včasih pa
sva začela fotografirati ljudi
Pa še to si zapomni: vzemi si čas. Še se tudi Tjaž prav zavestno odloči, da ne
posebej, če si v vasici ali v manjši skupi- bo fotografiral, da bo samo opazoval in
in s tem ne mislim na tiste
ni ljudi. Če jim daš na voljo nekaj mi- običajno je za to bogato poplačan. Po posnetke, kjer so ljudje
nut, da se lahko privadijo na tvojo pri- najinih izkušnjah lahko aparat (ali ka- majhni kot mravlje. Ne, v
sotnost, boš veliko laže prišel do fotke. mera), če ga potegneš na plan ob ne- mislih imam portrete.
Vendar pa se spomnim le
enega ukradenega posnetka.
Nekje na jugu Kitajske je
bilo, v manjšem mestecu
bogu za hrbtom. Med
"lutanjem" po ulicah sva
odkrila zobno ordinacijo. Nič
posebnega, če zobozdravnik
ne bi uporabljal stroja na
nožni pogon. Tik od oknu je
bil lociran - s pacientom na
stolu in kar nekajkrat sva šla
mimo, da sva se prepričala,
da je stroj res na nožni
pogon. In Tjaž si je zelo želel
fotografije. In jo je ukradel.
In pri tem bil opažen. Ko sva
se hitro oddaljila, je za nama
gledal jezen obraz, nama pa
je bilo že žal. Nikoli več, sva
si rekla.
Oblečena v tradicionalna oblačila sem na Baliju žela simpatije
Stran 44
44 RAZVEDRILO
TRENUTKI
Ob reki ali jezeru hočem biti,
Od kaplje iz vodnjaka si želim živeti,
Včasih si želim, ne da bi mi pognala krila,
Le da bi lahko v vodi zadihal in zaplaval kot riba
Po toku navzgor…
Michelle
Stran 45
RAZVEDRILO april 45
JEŽKOV KOTIČEK
Oda življenju
Narava nas preseneča na vsakem koraku. Z na stežaj odprtimi čutili jo lahko srkamo
vase sleherni dan naših življenj, razumeli je v celoti ne bomo nikoli. Obupno nas bega že
preprosta misel, da je nekaj moralo umreti, ker rodilo se je novo. Je to le misel pozablje-
nega plemena ali veličasten začaran krog, ki tiho, a vztrajno opozarja, da ni življenja
brez smrti?
Ne bom predolgo ovinkaril, saj bi tale krajši uvod utegnil izzveneti preveč morbidno ali
celo filozofsko. Nasprotno! Zgodba o Morrieju Schwartzu je zgodba o preprostosti
življenja. Gre pa nekako takole …
Mitch Albom
Albom, eden cenjenih športnih kolumnistov v
ZDA, je svojega neverjetnega profesorja Morrieja spoznal na
univerzi. Med njima se je spletla posebna vez, ki se je iz enega
nenavadnega življenjskega predavanja v drugega le še po-
glabljala. Diploma je, kljub dobrim željam in velikim bese-
dam, to nenavadno prijateljstvo prekinila in njune poti so se
vsaj na videz za vedno razšle. Mitch se je preselil, postal uspe-
šen, kariera je prinesla denar, življenje je ubralo svojo pot.
Nekega dne pa, kakor strela z jasnega, običajen vsakdan s ti-
rov premakne vest o starem prijatelju.
Stari profesor je bolan. Botra smrt trka na njegove duri in
nekaj mesecev pred strašnim koncem ga zopet obišče njegov
najljubši učenec. Tokrat so vloge malce spremenjene. Njuna
očarljivo preprosta, a hkrati miselno tako izvirno prostrana
predavanja se šele začnejo. Pogovarjata se o svetu, samopo-
milovanju, družini, denarju, ljubezni, staranju, strahu in še
čem. Zahrbtna bolezen pa dan za dnem vztrajno razjeda pro-
fesorjevo telo, toda Modrost starega učitelja postaja nepre-
cenljiv človeški biser, ki ga zavoljo Morriejeve topline, rado-
darnosti in velikega srca danes lahko delim z vami.
Ne bom vam zaupal, da Morrie - kot vse, kar po tem sve-
tu leze in gre - umre, saj se na koncu zdi, da smrti ni, ko se
resnično naučiš živeti. Tako naravno in samoumevno, da
Jež svetuje, vi preberite: pravzaprav ne veš, čemu se je utrnila solza.
Mitch Albom, Modrost starega učitelja »Včasih ne moreš verjeti tistemu, kar vidiš, verjeti moraš
tistemu, kar čutiš.«
Stran 46
46 RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
1 2 3 4 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim
odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je zim-
sko.
1. Kje deluje rod Jezerski zmaj? B - v Velenju, F - v Ljubljani, N
5 6 7 8 - v Bohinju
2. Kateri zapored je bil letošnji Berkmandlc? Č - šesti, M - tret-
ju, L - četrti
9 10 11 12 3. Kje so letos praznovali taborniki Rodu heroj Vitez? R - na
Ljubljanskem gradu, O - na gradu Turjak, D - v Cankarjevem domu
4. Kdo je vodja projekta NEFIKS? P - Jernej Kovač, Š - Jože
Gornik, T - Anton de Costa
13 6 5. Koliko časa človek že pozna smučanje? K - pet tisočletij, Č -
100 let, Z - 350 let
6. Kako se imenuje iglu - kanadsko snežna kupola? N -
QWIZINI, I - QUINZI, S - QISUNI
7. Kdo je prvi organiziral prenos sporočil? S - Kitajci, G - Egip-
STRIC VOLK čani, P - Švedi
8. Kdaj so v Sloveniji izdali prvo znamko? Z - 1916, C - 1879,
M - 1991
Od dobro obveščenih prebivalcev gozda sem v 9. Koliko časa potrebuje svetloba zvezde Sirius, da doseže Zem-
zadnjem času slišal govorice, da se poglavarji ze- ljo? U - 8 let, R - 12 let, E - 80 let
lene bratovščine pospešeno dogovarjajo o popol- 10. V Rodu upornega Plamena je bil aktiven narodni heroj …ČČ
- Matija Blejc, G - Metod Blejc, L - Metod Bohinjc
nitvi knjižne zbirke z novim Tabornikovim pri-
11. Kako se v Evropi, Ameriki in Avstraliji imenujejo mladinski
ročnikom in priročnikom Šege in navade. Pri izidu domovi za popotnike? H - hotel, A - hostel, L - palača
omenjene literature se ne morejo odločiti ali naj 12. Kdo je prvi opisoval bloške smučarje? R - Valvasor, Ž - Trdi-
priročniki ohranijo obliko (za mojo knjižno poli- na, E - Zupančič
co), ali naj se natisnejo na tisti srebrn obroč, ki ga 13. Pod kakšnim geslom bo potekala letošnja fotoorientacija? C
- Ali poznaš svojo ulico?, A - Ali poznaš svojo vas?, J - Ali poznaš svoje
jaz na žalost še ne znam "brati". Postajajo pa vse
mesto?
glasnejše tudi govorice, da za dokončno izdelavo
sploh ne bo denarja, kar bi pomenilo, da bi oba pri-
ročnika tik pred izdelavo še nekaj časa kot hruške REŠITEV IZ ŠTEVILKE 3:
»medili« v predalu glavnega štaba.
Sicer pa, če me spomin ne vara, sta oba priročnika POMLAD PRIHAJA
»v pripravi« že kar vrsto let. Spomnim se, da smo
Tabornikov priročnik vsebinsko dokončali že leta
2000, zgodovina »popravljanja« Šeg in navad pa Rešitve so: ___________________________
NAGRADNI KUPON - 04
sega celo v preteklo tisočletje. Ob tem pa genera- _____________________________________
LIEBER
cije tabornikov zaman čakajo na »Biblijo« tabor- Penzion-restavracija
_____________________________________
nikovih znanj in »Kodeks« šeg in navad, po kate- Srednje Gameljne 32e
_____________________________________
rem nas drugi prebivalci gozda poznajo. Potolažim
_____________________________________
naj jih, da je do konca tega tisočletja še dovolj ča-
sa. _____________________________________
Reševalec: ____________________________
Vaš Stric Volk _____________________________________
_____________________________________
Stran 47
RAZVEDRILO april 47
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL: NAPOJ, NAŠA ŠPELA POTOPLJEN OVOJ STVAR, KOSTUMOGRA
F. KALAN ELIKSIR PESNICA LOKAR BRITANSKI PREDMET FINJA,
(MAJDA) PARNIK VOGELNIK
NIKO KURENT IND. KRAJ PRI
CELJU
NAŠ SKLA-
DATELJ (D.Š.) ORANŽADA
DOLITEK
PREIZKUS
NEVARNA
POLAGALEC PADAVINA
TAPET
4. IN 23. ČRKA
ANA ZNAK ZA DELAVEC V ARTUR
(LJUBKO- ENAKOST MARTINARNI (KRAJŠE)
VALNO)
DELOVNI
BISTVO, 19. IN 24. ZAGON
VSEBINA ČRKA
PRODAJANJE
IKAROS
VZKLIK NA TEPČEK (KRAJŠE)
BIKOBORBI STROKOV. ZA
ŠAMPION ANATOMIJO
MRAČNOST KONEC
ZGORNJA POLOTOKA
OKONČINA DIRKALNI
KONJ GRELEC
BESEDNI
NACE PREGIB GREGOR POSODA ZA
ŠUMI OPAŽNI ODER TOZON PEPEL
(KRAJŠE) POKOJNIKA
IGRALEC VRSTA KITAJSKA
BAN ŽITA HRANA
NAPUŠČ ŠPANSKI AVTO ŠTEVNIK
DRAGO IBLER 5. IN 7. ČRKA
VEČJA OSEBA,
MORSKA KI JODLA
RIBA
VAŽEN ANTIČNA
ČLOVEK GLINENA
POSODA
Nagrajenci in nagradni razpis številka 04
Pravilno izpolnjen kupon št. 2 je poslalo 22 bralcev melj iz Trzina, Gašper Eniko iz Žiri dobi knjigo, nagrado
TABORA, pravilne rešitve pa so: JAMBOREE NA TAJSKEM, podjetja JAZON pa Tjaša Muhič iz Kočevja. Čestitamo!
ŠMARTNO, SKIRO, TITANIK in PANTER.
Nagradne kupone št. 4 pošljite najpozneje do 25.
Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Uršo Ber- aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljub-
gant iz Šmartnega, DROGINO nagrado prejme Ula Dre- ljana. Obvezno na dopisnici.
Stran 48
Sorodne izdaje
Revija Tabor 2003/9
O taborjenjih in tekmovanjih
Revija Tabor 2003/3
Pomlad
Revija Tabor 2003/2
Izkažite se
