Revija Tabor 2005/10
Je taborništvo za vse? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42
Sergeja
DOTIK
Prižgimo si lučke
sergyŽrutka.net
Prižgimo si lučke je pe-
smica, namenjena najm-
lajšim srčkom tega sveta, ki
pa jo lahko začuti tudi vsaka
starejša duše. Besedilo in na-
pev Lenčke Kupper pa se naj
v teh dneh dotakne tudi nas.
Prižgimo si lučke,
naj nam svetijo,
da lažje po pravi
poti hodimo.
La, la, la …
Še lučke prižgimo, Ko sveti mi lučka,
za brate in sestre, sonce lahko spi.
za starše in tete, Če jutri spet sije,
za vse prijatelje. veseli bomo vsi.
La, la, la … La, la , la …
Foto: Blaž Verbič.
oktober 43
Jure JEŽ
jurejezŽrutka.net
JEŽKOV KOTIČEK
Trk civilizacij
Pisalo se je leto 1492, ko je italijanski raziskovalec in trgovec Krištof Kolumb prečkal Atlant-
ski ocean in obrnil poglavje svetovne zgodovine. Sledila je skoraj tristoletna, s krvjo prepo-
jena in nič kaj vesela, uvertura v rojstvo Združenih držav Amerike. Sprašujem se, ali jih
ravno ta "instant zgodovina" dela tako drugačne, tako posebne in tako nerazumljene.
Knjiga Mateje Debeljak s preprostim naslovom O, Ameri-
ka je odličen povod za razmišljanje o drugačnosti in vlečenje
miselnih vzporednic. Obljubljena dežela, kamor se je v času
velike krize med obema svetovnima vojnama zateklo tudi
mnogo Slovencev, je v svoj ogromen talilni lonec posrkala
ljudi in kulture celega sveta. In nastali so ... Američani.
"Američani so zelo skromni ljudje, mnogo bolj kot naj-
bolj skromni Slovenci. So zagrizeni puritanci in zapriseženi
konzervativci, medli, puhli in neskončno dolgočasni ..." pra-
vi avtorica, ki je v iskanju znanja in priložnosti obiskala
deželo svojih sanj. Tovrstna posploševanja navadno niso niti
plodna, kaj šele okusna, vendar je osebna izkušnja avtorice
tako prepričljiva, na vsakem koraku se ponavljajoča in izvrst-
no prelita na papir, da branje postane privlačno.
Natančna in utečena pravila usmerjajo življenja v nevar-
ni deželi nasprotij. Zdi se, kakor da bi bili ljudje brez njih iz-
gubljeni. Kakor bi verjetno od samega ljubega dolgčasa po-
mrli brez televizije ali velikih nakupovalnih centrov. Žalost-
no, vendar po prebranem sodeč, čisto mogoče.
Soočenje mladega nadebudnega slovenskega človeka s
takšno krizo vrednot in identitete je boleče. Žalostno je le, da
takšna kultura postaja v svetu prevladujoča. Trd bo kruh in
kilava naša življenja, če bomo kdaj morali pozabiti govejo
juho in tenstan krompir.
Ob branju se nenehno postavlja vprašanje o posledicah
stikov kultur na globalni ravni. Mateja Debeljak se je po dveh
mesecih lahko srečno vrnila domov. Kako pa lahko ubežijo
in se ohranijo kulture? Je mogoč svetovni konsenz o sobiva-
Jež svetuje, vi preberete: nju različnih kultur? Ali obstoj močnejšega nujno vodi v asi-
Mateja Debelak; O, Amerika milacijo? Je sprejemanje drugačnosti prvi korak, ki ga lahko
storimo sami ...?
