Revija Tabor 2005/5-6
Poseg v mnogoboje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26
Fotografije: Blaž Verbič.
je, da se tabornikom, ki niso iz Ljublja- čimveč možnosti za razvoj. Zato nam
ne, ponudi možnost sodelovanja v ta- npr. na Mestni občini Ljubljana nudijo
borniški organizaciji, ne glede na to, prostor za tiskovno konferenco. Mediji
ali je to MZT ali ZTS. Klub študentov so Feštival zagrabili, danes smo dali n-
naj bi bil zgolj neka posredovalnica izjav v časopise in na radio. Poleg tega
med taborništvom in tistimi taborniki, zunanje organizacije že same izražajo
ki so šli iz svojega lokalnega okolja, da željo, da bi se prišle predstaviti na Fešti-
bi bili lahko še naprej taborniki. val. Zanj se zanima tudi veliko organi-
Določen del aktivnosti tega kluba je fi- zacij na državnem nivoju; Filozofska
nancirala MZT. Mislim, da bi krovna nihče ne omenja. In če jih najdemo, iz- fakulteta, Slovenska vojska, policija.
organizacija morala skrbeti za ta klub pademo, kot da se spet razburjamo. Očitno imajo tudi oni od tega neke ko-
in ga vzdrževati, ker je vseeno to nek Kaj torej predlagaš? risti. Tudi rodovom je še vedno všeč,
kader, ki je že šolan, ima kakovosti, ki Mislim, da je skorajda nemogoče čeprav so delavnice vsako leto narejeno
jih lahko porabimo za boljše delo. Tako narediti revijo, ki bi bila všeč vsem, od po enakem principu.
kot bi se po mojem mnenju ZTS morala MČjev do grč. Strinjam se, da bi bilo Obisk je bil tudi letos velik?
bolj ukvarjati s taborniki podjetniki, pošiljanje revije vsem članom nabor Na Feštivalu so bili člani iz več kot
ker so tam denar in veze. oglaševalskega prostora, čeprav je to 30 rodov iz Slovenije, kar je polovica re-
Revija Tabor. Kako gledaš na to zanemarljiva vsota. Bistven plus te ideje gistriranih rodov v Sloveniji. Po moji
problematiko? je ta, da imamo prek našega medija do- hitri oceni je bilo tudi več kot 1000 obi-
Tudi sam sem nekaj pisal za Tabor, stop do vseh staršev, do vseh članov. A skovalcev. Že samo članov, ki so se regi-
vendar pa je stvar taka; spet so uvedli stvar ima tudi svoje minuse. Mislim, da strirali na INFO točki, pa še to niso bili
neke spremembe, kar je za mene sicer nimamo ravno bleščeče finančne situa- vsi, je bilo preko 700. Torej je Feštival
zelo pozitivno, vendar pa menim, da ne cije, da bi si lahko privoščili nek pro- dobil neko veljavo, in kot takega ga ta-
moreš delati sprememb, če ne veš, kaj jekt, čez dve leti pa bi se izkazalo, da to borništvo potrebuje, če za drugega ne,
boš ljudem ponudil in kakšne bodo te ni to, kar smo potrebovali. Zato menim, pa za promocije taborništva. Je primer
spremembe. Strinjam se s tem, da da moramo biti pri reviji Tabor zelo take akcije, ki zelo pozitivno vpliva na
bomo spremenili revijo in jo poslali pazljivi, kako in zakaj bomo tistih 10 javno mnenje.
vsem, vendar pa moramo to narediti z milijonov porabili. Je bilo kdaj analizirano, če Feštival
jasnimi cilji, s točno določeno ciljno Zdaj pa Taborniški feštival v ljub- kaj prispeva k povečanju vpisa k ta-
populacijo in točno določenim izgle- ljanskem Tivoliju. Kako je zrasla bornikom?
dom revije. Uredniški odbor sicer ima ideja? Konkretne analize ni bilo. Vendar
neke smernice, velikokrat se pogovarja- Nimam pojma. To je bil že deveti pa ravno s temi stvarmi, ki jih organizi-
mo, vendar pa ni vse uredniški odbor. Feštival po vrsti. Ko je bil prvi, sem bil ramo in so na ravni mesta, se pravi Fo-
Tudi organizaciji mora biti jasno, kaj star 14 let. Najbrž sem kot član sodelo- toorienatacija in Feštival, prispevamo k
hoče. Tema o reviji Tabor se vleče že na val. Ne vem, verjetno je bila za nasta- rasti rodov. V danem trenutku se je ne-
nekaj starešinstvih. Zakaj? Ne vem, nek kriva potreba po tem, da se taborni- kaj rodov v Ljubljani zelo dobro pobra-
mogoče se ljudje niso pripravljeni po- ki pokažejo javnosti in da se naredi lo na noge, nekaj jih je sicer tudi stag-
globiti. Poleg tega ne vedo, kaj bi spre- neka večja mestna akcija, ki bi bila niralo, vendar pa skupna številka kaže
minjali in samo ponavljajo, da je po- opazna tudi v medijih. na to, da smo padanje ustavili. In zdaj
trebno revijo spremeniti. To me moti. Kakšen je bil odziv? bo šlo samo še navzgor.
Rad bi videl jasne smernice; imeli Feštival je dosegel tisto, kar so ver- Za konec pa še tvoja misel, namenje-
bomo revijo Tabor, zanjo bomo porabi- jetno na začetku predvidevali. Sedaj je na ostalim tabornikom?
li toliko in toliko denarja, imeli bomo priznan s strani Mestne občine Ljublja- Vse se da, če se hoče! (Mislim, da bi
toliko in toliko koristi, imeli pa bomo na kot akcija, ki skrbi za mladino. Tej to koristilo tudi današnjemu stanju v
tudi minuse. In minusov v ZTSu nikoli akciji je potrebno pomagati, da ima Zvezi tabornikov Slovenije.)
maj-junij 27
Tina Bržan
tina.brzanŽrutka.net TABOR NA OBISKU
Portoroški Morski viharniki
Samostojna taborniška pot Portorožanov se je začela v začetku
šestdesetih prejšnjega stoletja in jih kmalu izstrelila med najde-
javnejše rodove tistega obdobja. Nato je sledila menjava genera-
cij in ponoven zagon rodu v osemdesetih. Od takrat nad delova-
njem rodu skrbno bdi starešina Milan Emeršič, načelništvo rodu
pa so si od tedaj podali Igor Jakomin, Tina Bržan in sedanji
načelnik Miha Bejek. Naslednje leto bodo Morski viharniki
praznovali že petinštirideseto leto obstoja.
Zakaj je šipek rdeč? Značilnost tabora: dostop težaven
"Ker ga zebe v ušesa!" bi vam odgovorili na tradicio- Če iščete taborne prostore s težavnim dostopom, brez mo-
nalnem šipkovim pohodom, s katerim Portorožani otvorijo bitelovega signala in, kot bi lahko tudi rekli, sredi ničesar,
vsako novo taborniško leto sredi septembra. Njihovo zasilno potem so RMVjevci pravi naslov. Med drugim so že taborili v
domovanje je umaknjeno pred vrvežem petičnih uporabni- solčavskih višavah, breginjski divjini, strmini cerkljanskih
kov slovenske Istre in se nastavlja soncu med oljčnimi nasadi grap in pozabljenih brkinskih Zajelšjah. Taborjenja so bila
v Liminjanu. Vodovi sestanki se odvijajo v lucijski osnovni sprva desetdnevna, pa so se dnevi vedno tako hitro odvrteli,
šoli. Rodovo članstvo niha okoli številke 70 in združuje tabor- da so postala štirinajstdnevna taborjenja zahteva vseh
nike od MČjev do grč. RMVjevcev. Programi rodovih taborjenj in akcij so prežeti z
načelom "Spoštuj naravo, živi z njo in uživaj v njej". Z vsa-
kim taborom želijo podariti pozitivne izkušnje taborništva
tudi lokalnemu okolju, ki jih prijazno sprejme medse za ti-
stih nekaj dni. Nepozaben je spomin na tabor v Breginju, ko
so domačini taboreče pogostili z nekaj sto domačimi
palačinkami ali tisti iz tabora v Solčavi, ko so jih Ramšakovi
ob koncu taborjenja prijetno presenetili z doma izdelanimi
lectovimi srci.
Vodstvo RMVja, Tabor Zajelšje 2004. Foto: arhiv RMV Portorož.
Taborniški krst. Foto: arhiv RMV Portorož. Pekarna mišmaš - peka twista. Foto: arhiv RMV Portorož.
