Revija Tabor 2006/3
Pred volilno skupščino 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 marec
februar
Kosobrinovi pripravki Kosobrin
Zelenjavna omleta Sirni namaz z zelišči
Sestavine: drobno narezana zelišča, jajca, olje, sol po Sestavine: sirni namaz Tamar (skuta, maslo, topljen sir,
okusu. namizna margarina, RAMA ipd.), olivno olje, drobno nareza-
Priprava: Zelišča naberemo in dobro očistimo, jajca ste- na zelišča.
pemo in posolimo, olje v ponvi segrejemo, zelišča in jajca Priprava:
dobro zmešamo ter vlijemo v vročo ponev, omleto pečemo V sirni namaz dodamo 2 žlici olivnega olja in dobro pre-
tako dolgo, da zlato porumeni na obeh straneh. mešamo, dodamo drobno narezana zelišča in še enkrat do-
bro premešamo.
Regratova omleta
Sestavine: 6 pesti listov regrata, 6 jajc, sol po okusu, olje.
Sirni namaz z regratom
Sestavine: pest drobno sesekljanih regratovih listov, sir-
ni namaz Tamar, 2 žlici olivnega olja.
Vse omlete so pripravljene za približno 10 oseb.
Sestavine zmešamo skupaj in dobimo dober namaz.
KEMIJA V TABORNIšTVU Lea
Nalezljive bolezni
Nalezljive so tiste bolezni, pri katerih en organizem živi in se raz- Prenašanje nalezljivih
množuje na drugem ali v drugem in mu s tem škoduje - bodisi tako, da bolezni
izloča strupene snovi, bodisi tako, da delno ali popolnoma poškoduje,
• Po zraku: z okuženimi
prebavi ali uniči njegove celice. To so lahko virusi, bakterije, glivice in
kapljicami iz nosu oziroma
zajedavci.
grla, ali s slino.
• S kontaminacijo: običajno z
Virusi so daleč najmanjši pato- Glivice so verjetno najbolj
geni. Preživijo samo v telesnih celicah
okuženim blatom ali urinom.
razširjeni organizmi, saj živijo v skoraj
drugih organizmov, in ko se raz- vsaki živalski in rastlinski vrsti na sve-
• Z neposrednim stikom.
množujejo, uničujejo gostiteljsko celi- tu. Zelo redke glivice se naselijo na • S spolnim odnosom.
co. Naša edina naravna obramba proti človeku, pa še to predvsem na njegovi • S krvjo.
virusom je ta, da se v telesu tvorijo zunanjosti (koža, nohti, lasje). • Prek živali prenosnikov: npr.
protitelesa iz določenih celic, ki nasta- pik, ob katerem pride v kri
jajo v kostnem mozgu. Za zdaj je Zajedavce delimo na tri skupi- okužena slina (pik komarja pri
okužbo mogoče preprečiti le s ceplje- ne: praživali (ameba), črve (gliste, malariji).
njem, ki v telesu sproži nastajanje pro- metljaj, trakulja) in členonožce (uši,
titeles, še preden ga napade pravi vi- bolhe, pršice).
rus.
Bakterije so mnogo večje in jih
je za razliko od virusov mogoče videti Šeki
tudi skozi navaden svetlobni mikro-
skop. Glede na obliko jih delimo v štiri
osnovne skupine: okroglaste (koki),
ravne paličaste (bacili), ukrivljene
paličaste (vibriji) in spiralaste (spiro-
hete).
RAZISKOVANJE 23
Primož Kolman Astronomija
Delni sončni mrk, 29. marca
Sončni mrk nastopi, ko Luna na videz prekrije Sonce. Luna, ki kroži okoli Zemlje, se znajde med Soncem
in Zemljo in na slednjo meče senco. Opazovalcu, ki se znajde v tej senci, se zdi, kot bi Luna prekrila Sonce.
Če Luna Sonce popolnoma prekrije, pravimo temu »popolni sončni mrk«. Ob popolnem sončnem mrku
(zaradi Lunine sence) postane tako temno kot ob poznem mraku. Na nebu zasvetijo celo najsvetlejše
zvezde in planeti, ki jih sicer zaradi Sonca ne vidimo. Če pa Luna le delno zakrije Sonce, govorimo o
»delnem sončnem mrku«.
Luna je na videz približno enako poln sončni mrk viden tudi pri nas.
velika kot Sonce. A njena navidezna ve- Zdaj tega nekaj časa ne bo. Naslednji
likost se zaradi spreminjanja oddalje- »pametni« sončni mrk bo v Evropi šele
nosti od Zemlje rahlo spreminja, prav čez dvajset let. Eden bo sicer že čez
tako Soncu. Včasih je Luna zato v času dve leti, ampak takrat bo pri nas Luna
mrka lahko celo manjša od Sonca. Ko v Sonce bolj oplazila, kot pa prekrila. Na-
takem primeru pride do centralnega slednji popolni mrk se bo pri nas zgodil
prekritja, govorimo o »kolobarja- šele leta 2081.
stem sončnem mrku«. Tak je bil na
primer lansko leto oktobra v Madridu.
Takole se bo delni sončni mrk videl iz
Sončni mrk bomo lahko spet opa- Slovenije. Vir: NASA
zovali že prav kmalu, in sicer 29. marca
letos. Tokrat bo Luna popolnoma pre-
krila Sonce v pasu, ki bo potekal od naj-
bolj vzhodne točke Južne Amerike pre-
ko Atlantskega oceana, Afrike in Azije.
Osrednja črta popolnega prekritja se
nam bo najbolj približala v Turčiji, ko
bo senca potovala preko znanega sre-
dozemskega letovišča Antalie. Tam bo
Sonce popolnoma prekrito približno
štiri minute. To bo dvakrat daljša pre-
kritost, kot je bila v Avstriji in na
Madžarskem leta 1999. Razlog je v večji
razliki navidezne velikosti Lune in Son-
ca v času mrka.
Pri nas bo viden le delni sončni
mrk. V Ljubljani se bo mrk pričel ob 10.
uri in 40 minut. Najbolj bo Sonce pre-
krito ob 11. uri in 45 minut, ko bo pre-
krito približno 50 odstotkov sončevega
premera. Mrk bo končan ob 12. uri in
50 minut.
Na sončne mrke smo se že malce
navadili … Zadnje čase jih je bilo v
Evropi kar nekaj, leta 1999 pa je bil po- Pot Lunine sence preko zemeljske oble v času popolnega sončnega mrka. Risba: Primož Kolman
