Revija Tabor 2007/3
Ne vleci dol zadrge ... 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
26 marec
Od rodov Zimovanje na Peci
Zimovanje PP
Letos smo imeli PP-ji iz Izole (RJS) zimovanje na
Pšenku pri Idriji. Pet punc in dva fanta ter
vodnica in vodnik. Majhna skupina, a nepozaben
vikend. Snežna avantura se je pričela v petek, 2.
februarja, ko smo popoldne odšli iz Izole.
Gostovali smo v taborniški koči Rodu srebrnih
krtov. Zvečer smo si utrujeni pripravili večerjo,
še malce poklepetali, se nakepali, zapeli
taborniško himno in odšli spati.
Poznemu zajtrku je sledil pohod do Hleviške planine,
fanta pa sta medtem pripravljala kosilo. Po kosilu je
napočila študijska ura. Skoraj vsi smo sedli za zvezke. Foto: Polona Krenker
Seveda pa nam v hiški ni bilo mrzlo. Pečka nas je segrela Taborniki rodu Lilijski grič iz Pesja smo med 26. in 28.
do 26 stopinj celzija, tako da smo imeli celo imitacijo po- januarjem ponovno doživeli svojo zimsko pravljico v
letja. Agregat nas je malce hecal, zato smo nekaj časa domu Peca nad Mežico. Že sam prihod je bil dovolj
prebili tudi ob svečah in radiju na baterije. veličasten, saj se je zima tudi tokrat izkazala v vsej svoji
lepoti in pravljičnosti lesketajočega se snega.
Na petkovem nočnem pohodu svetilk skoraj nismo
rabili, saj nam je pot kazala luna, ki se nam je iskrivo
nasmihala med s snegom oblečenimi vejami in drevesi.
Naš prvi večer smo sklenili z ogledom filma Vesele nogi-
ce.
V soboto so MČ-ji osvajali veščine, GG-je pa je čakalo
tekmovanje na strelskem poligonu, nato pa ustvarjanje
časopisa na temo zimovanja. Za vse je sledilo učenje
vozlov, izdelovanje spominkov in orientacijski pohodi.
Poleg vsega smo si privoščili še obilo kepanja in sanka-
nja, naši najmlajši pa so iz snega ustvarili pravega kralja
Matjaža in Lenčico.
Dan se je kaj hitro prevesil v večer. Nastopil je trenu-
tek težko pričakovanega taborniškega krsta. Taborniki
4. razreda iz Pesja pa so nam pripravili še zanimivo igri-
co, s katero so si prislužili veščino igralca.
Foto: Vilette Čibej
V nedeljo je sledilo preverjanje taborniškega znanja,
V nedeljo zjutraj smo pojedli, spakirali in pospravili ki so si ga mladi taborniki nabirali v soboto, izdelava iz-
za seboj ter hoteli odditi. Toda kombi ni hotel vžgati. Pa delkov v ustvarjalni delavnici, nato pa še nekaj igranja na
smo ga porivali, dokler ni vžgal. Tabornik je vztrajen in snegu. Kar naenkrat je dan postal prekratek. Občutek,
delo se nam je poplačalo. Toda nismo se še odpravili do- da smo komaj prišli, pa že zopet pakiramo, nikakor ni
mov, čakala nas je še rudniška avantura. Ustavili smo se hotel iz glave. Žal je tudi tokrat prevladal star slovenski
še v idrijskem Antonjevem rovu, kjer smo se spustili ne- pregovor: Vsega luštnega je enkrat konec. Na avtobusu
kaj 100 metrov pod zemljo in občudovali delo nekdanjih smo obudili vtise in se z nepozabnimi spomini poslovili.
idrijskih rudarjev. Potem pa res proti naši Izoli. Preživeli smo res nepozaben zimski vikend. Pravo ta-
Drugo leto spet! borniško zimsko pravljico.
Petra Mekiš Taborniki iz Pesja
AKTUALNO 27
Nina Medved -
Mjedved
Kolumni Boris Mrak
Odraščanje po taborniško Leto izgubljeno ne
Taborništvo je že po svojem poslanstvu namenjeno mla- vrne se nobeno!
dim, da vodijo mlade. Gre za velik začaran krog, ki se vrti
okoli mladih po telesu ter po duhu. Ne morem mimo misli, ali
se taborniško odraščanje kaj razlikuje od tistega "navadne- Pred nami je redna letna skupščina ZTS in človek bi
ga", ki ga slejkoprej doživi skoraj vsak človek. pričakoval, da bomo to naše skupno srečanje vseh predstavni-
Prvi velik korak je prav gotovo sprejetje v PP klub in osvo- kov rodov enkrat letno tudi koristno in pametno izrabili ter čas,
jitev modro-rumene rutice, ko prestopimo iz osnovne v srednjo prebit skupaj, izkoristili za potrditev naših vizij in načrtov za
prihodnost.
šolo. Kar se tiče taborništva, takrat namreč nismo več mladi
Ampak kot kaže, vsaj tako je razvidno iz pripravljenih doku-
GG-ji, pripravljeni na dogodivščine, še vedno z eno nogo v mentov, ni tako. Sedanje vodstvo je bilo izvoljeno pred letom dni,
otroštvu, ampak postanemo del majhne četice ljudi, ki vodijo še vedno pa niso izoblikovani cilji in strategije za doseganje teh
rodove in skrbijo, da taborništvo v rodu še živi in deluje kot ciljev (politika organizacije). In tako bomo, kot kaže, ponovno
mora. Tako tudi nevede prestopimo iz navadnega sestanko- izgubili leto, potem bo pa počasi že konec njihovega mandata.
vanja in brezpogojnega (pa kaj še) poslušanja vodnika v čas, Res škoda, da se ne znamo obrniti malo hitreje. Človek ima
ko smo sami odgovorni za svoj program in je naša glavna na- občutek, da se vsi skupaj premalo zavedamo, da se je temeljito
spremenilo tako notranje kot zunanje okolje in s tem povezani
loga služiti drugim. Pričakuje se, da vsak PP ali vsaj velika
pogoji za delo naše organizacije. Da se ne bomo razumeli
večina prevzame kakšno vlogo znotraj rodu, bodisi kot vodnik,
napačno, pogoji so se spremenili za vse organizacije, katerih
načelnik, gospodar, propagandist, nekdo, ki je v rodu potre- delo temelji na prostovoljstvu. Čas se vrti danes bistveno hitreje,
ben in zato pomemben. In počasi, v letu, dveh, se prične rod kot pa se je pred desetimi ali več leti, in če se ne bomo znali
naslanjati na še pred kratkim zelene mladiče in kmalu se dovolj prilagajati hitrim spremembam, potem naša tabor-
zaveš, da so PP-ji najštevilčnejša delovna sila, nemalokrat niška organizacija verjetno ne bo imela priložnosti za preživet-
tudi najmočnejša. Mene pa skrbi predvsem, koliko se PP-ji je.
potem še udejstvujejo sami zase in skrbijo za svoj program, Jasen in vsem razumljiv strateški načrt (dolgoročni, sred-
njeročni in tekoči) vsake organizacije, še posebej nepridobitne
tako tisti, ki imajo svoje skupine, kot tisti, ki so bolj "pasivni".
organizacije kot je naša, je pomemben dokument in smerokaz,
Ni redkost, da PP-ji sami zase ne pokažejo eksplicitne kam želi organizacija v naslednjem obdobju in kaj želi dejan-
želje po takšni ali drugačni akciji in še vedno čakajo, da jim sko doseči na dolgi rok. Seveda se moramo pri tem zavedati
nekdo sporoči, kaj se bo dogajalo za njih, kam naj pridejo in tudi tega, da za uspešno delo organizacije ne bo dovolj samo
koliko bo stalo. Po drugi strani tudi ne pridejo vedno vsi, spet načrtovanje (priprava strateškega načrta), ampak seveda
nekaj drugih pa je vodnikov in se ne morejo popolnoma posve- tudi izvajanje sprejetih strateških načrtov. In kateri so razlogi
titi izključno PP družbi. Zato me zanima, kaj lahko vzpodbudi za takšen način dela (strateški management)? Teh je veliko in
so v svetu že dolgo poznani, in sicer so to: potreba po stabil-
in motivira srednješolce k spoznanju, da so zdaj že taborniško
nejšem financiranju (mislim, da nas to najbolj žuli), spre-
odrasli in je čas, da postanejo tisti, ki vodijo, in niso več tisti, membe v vodstvu (mandati so v taborniški organizaciji relativ-
ki so vodeni. no kratki) - kontinuiteta dela in uresničevanja ciljev, rast orga-
A žal ne morem reči, da je večina mladih, starih tam nekje nizacije in dejavnosti, potreba po uspešnem povezovanju enot -
med 15. in 21. letom, pripravljena posvetiti toliko časa pro- rodov, usklajeno delovanje celotne organizacije, zakonske
stovoljstvu in odgovornemu delu, kot ga zahteva taborništvo. In zahteve, prisotnost vedno večje konkurence (povečuje se število
zdi se, da je bilo taborništvo glede tega vedno svetla izjema, prostovoljskih organizacij - NVO in prav vse se borijo za "prostor
pod soncem"), pomanjkanje kadra za izvajanje skupnih nalog
saj je že od malih nog kalilo zavedne mlade ljudi, ki so bili
in aktivnosti, kakovostno izobraževanje lastnih kadrov itd. Raz-
pripravljeni prevzeti nase kakšno dodatno obremenitev, ki pa
logov je seveda še veliko več.
jim je povrnila več, kot bi si lahko mislili. Ti mladi, ki nekje Čeprav predstavljeni dokumenti za 25. konferenco ZTS ne
na poti odraščanja nevede prestopijo zamišljeno mejo med obetajo bistvenega napredka v opisani smeri, pa srčno upam,
otroštvom in odraslostjo, so že pripravljeni na spopad z zuna- da bo končno prevladalo spoznanje, da tako, kot smo delali v
njim svetom. preteklosti, ne moremo več naprej! Pa srečno!
Ljubljana / Domžale, 1. 3. 2007

