Revija Tabor 2008/3
Elitno tekmovanje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
8 marec Drugim ptičkom v gnezda
Križanka Petra podtika svoja jajca.
Prvi mesec
pomladi.
Letni čas, v katerem se narava prebudi.
Ko je lepo vreme,
gremo v gozd na ...
21. marca je
noč enako
dolga kot ...
oznanja, da se v naše kraje bliža pomlad?")
Aleša
Pobarvaj polja Geslo: ZVONČEK ( lahko odgovor na vprašanje: "Kaj že zdaj
Pobarvaj polje glede na črko v njem: Z... zelena; M... modra;
Č... črna; V... vijolična; R... rdeča; O... oranžna; U... rumena.
DOGODIVŠČINA 9
Svet živali
Navadni ali evrazijski ris
(Lynx lynx)
Navadni ris je zanimiva gozdna mačka, ki je marsikomu poznana po značilnih čopkih na koncu
zašiljenih ušes. Čeprav je nekoč kraljeval v gozdovih Evrope in Sibirije, je dandanes zaradi krčenja
njegovega življenjskega prostora, gozda, in zaradi visoke cene njegovega prelepega kožuha ter
okusnega mesa ogrožena vrsta, poseljuje pa le še majhen del ozemlja, na katerem je živel.
B arva kožuha navadnega risa je
na trebuhu bele barve, drugod
pa prehaja od bledo rumene v
rdečerumeno barvo z najrazličnejšimi li-
sami in pegami, kar mu pomaga, da se
teleta in mladi losi. Če ga ne zmotijo
druge živali, se vrača k svojemu plenu,
dokler ga ne požre. Ponekod lahko
plen tudi zakoplje v sneg, ki deluje kot
oglašajo zelo nenavadno, saj mnogo-
krat tulijo, sledijo pa tudi pretepi med
samci za določeno samico. V maju ali ju-
niju se v gnezdu, ki ga breja samička us-
nekakšen naravni hladilnik. tvari pod kakšno skalno polico, v votlem
lažje zlije z okolico in postane neviden drevesnem deblu ali gostem grmičevju,
neprevidnim očem. Pozimi je kožuh de- Razmnoževanje skotijo mladiči, največkrat so štirje. Mla-
belejši in je videti siv ter hladen, lise pa Ris največ časa preživi kot samotar, diči ostanejo pri materi skoraj eno leto,
so precej nejasne. Prepoznaven je po v februarju pa samica zapusti svoj revir in kjer se tudi naučijo loviti in preživeti v na-
dolgih črnih čopkih na dolgih ušesih, s poišče partnerja. V tem času se samci ravi.
katerimi izredno dobro sliši, in zelo krat-
kem repu, ki meri največ 25 centimetrov. Ali veš, da ...
Njegove tace so velike in okrogle, kar
mu omogoča lažji tek po snegu, na
• lahko ujame ptiča pri vzletu in skoči z me-
sta dva metra visoko?
podplatih pa ima dlakave blazinice.
• je bil v prazgodovinskem času ris razšir-
Življenjski prostor jen na britanskih otokih?
Navadni ris živi v državah severne
• domnevajo, da so ga iztrebili lovci v
mlajši kameni dobi?
Evrope, v vzhodni Aziji, v Avstriji, Švici,
Franciji, Sloveniji in v nekaterih državah
• je ris izjemno dober plavalec, plezalec in
neutruden tekač na dolge proge?
bivše Jugoslavije. Revir - teritorij si ustvari
v gozdovih in v grmičevju, njegova veli-
• čez dan spi oziroma počiva, zvečer pa se
odpravi na lov?
kost pa je odvisna od tega, koliko plena
ima na razpolago. Če ga je dovolj, so re-
• lahko zavoha podgano na 75 metrov,
kunca na 300 metrov in srno na 600
virji samcev veliki do 50 km2, revirji samic
metrov?
pa so kar polovico manjši. Če pa je plen
redek, lahko imajo samci revirje velike
Osnovni podatki
tudi do 100 km2. Svoj teritorij označuje-
jo z uriniranjem po tleh in z drgnjenjem Dolžina telesa samci: 70-110 cm, samice
po drevesih, svoje iztrebke pa tako kot so manjše
domače mačke zakopljejo. Višina: 50-75 cm
Teža: 15-38 kg
Prehrana Življenjska doba: 10-20 let
Navadni ris je plenilec, saj so njego- Spolno dozori pri: 1,5-2 letih
va glavna hrana ptiči, ki živijo na tleh, Čas brejosti: 65-74 dni
srne, zajci, miši, v severni Evropi pa divja Hrana: miši, fazani, kunci, a najraje srne
Obnašanje: samotar
Tadeja Rome
