Revija Tabor 2011/2
Skavtska konferenca bo! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
30 februar
Foto: Tomaž Hegedič
Mnenje vodje
tekmovanja
Mojca Hegedič
»Prevzeti vlogo vodje tekmovanja
ni bilo lahko, še posebej zato, ker sem
se prvič preizkusila v organizaciji tako
velike taborniške akcije, kot je ZOT.
Najtežje se mi je zdelo imeti zadnjo
besedo in tako prevzeti odgovornost za
morebitne posledice, ne glede na to,
da smo večino odločitev sprejeli sku-
paj, kot ekipa. Prav gotovo pa mi ni žal,
da sem izziv sprejela, saj mi je prine-
sel veliko novih izkušenj, predvsem pa
močnejši občutek pripadnosti rodu in
taborništvu. Najbolj pa me veseli de-
jstvo, da smo s skupnimi močmi in voljo
ponovno uspeli obuditi ZOT.«
AKTUALNO 31
Tebi, dekle, Od rodov
s soncem v očeh
Komaj čakam, da te vidim. Toliko časa že mislim nate, da
se mi meša od pričakovanja. Tako rad bi te skuštral, te
poljubil in prijel za roko, medtem ko se sprehajava po
Tivoliju, prekritim z jesenskim listjem.
Smeješ se brez očitnega razloga in ko te sonce ujame v
vsej popolnosti svojega barvnega spektra, ne
potrebujem ne fotografa ne slikarja, da si prizor
zapomnim za vedno.
O nečem mi govoriš in rad bi te poslušal, ampak mislim
samo na to, kako popolna si, ker si to ne želiš biti. Si te
zaslužim? Ne vem ... Ampak ko brcaš listje, ki je
prekrižalo pot tvojemu koraku, vem samo, da te imam
rad.
Ker mi poveš, da imam v bradi ajvar od horsa. Ker se
greš v savni zunaj naga kepati z mano. In ker mi na dan
žena ti prineseš rože, ker veš, da sem jaz na to pozabil.
Priganjaš me, naj ne hodim deset korakov za teboj in naj
pohitim, ker gostilno na Rožniku kmalu zaprejo, jaz pa
sanjarim samo o tem, kako se bom zvečer stisnil k tebi,
ko bova doma gledala film.
In ko prideš na vrh, mi pri vratih cerkve zakričiš: "RADA poklikaj se!
TE IMAM!2, jaz pa ne morem odgnati misli, ki mi roji po
glavi ... Vem, da ti lahko zaupam, ampak kako naj ti
povem, da me je strah biti sam? Da me boli, ker te ni
zraven mene ... Zbiram pogum, da bi te vprašal, kje za
vraga si, ko iznenada pride misel, kaj če te sploh ni? rutkanet.
spletni taborniški servis
Ampak ne danes ... Ne na ta popoln jesenski dan. Že sem
na vrhu. Pri tebi. Ob tebi. S teboj. In sonce v tvojih očeh
mi je ravnokar podarilo nov spomin. Za vedno ...