Revija Tabor 2012/9
Veselo v jesen 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / GREMO V NARAVO
Priprava ognjišča za kuhanje
Besedilo Tomaž Sterniša, fotografije: Tečaj spoznavanja rastlin in živali
Ko se odpravimo na jesensko bivakiranje, se skoraj ne moremo izogniti kuhanju v
kotličku. Poglejmo si nekaj napotkov, da bo naše kuhanje v naravi učinkovito in
okolju prijazno.
Izbira primernega prostora za ognjišče je prvi pogoj
za uspešno kuhanje v naravi. Če imamo možnost,
se prej dogovorimo z lastnikom zemljišča, sploh če
bomo kuhali na več ognjiščih. Običajno izberemo
raven prostor na robu gozda ali na gozdni jasi. Če je
le mogoče, naj bo blizu potok s pitno vodo, ki jo lahko
uporabimo za kuhanje in pomivanje posode, sicer
moramo vso vodo prinesti s seboj. Preverimo, da nad
ognjišče ne visijo spodnje veje dreves in grmovja, ki bi
jih lahko ogenj poškodoval. Če ognjišče pripravljamo
v gozdu, najprej suho listje in vejice odstranimo s
površine, kjer bomo kurili ogenj. Tako preprečimo,
da bi se suho listje nehote vžgalo, pa tudi pri pripravi
hrane bomo imeli manj težav (suho listje v pravkar
narezani čebuli je lahko zelo neprijetno).
Če je le mogoče, odstranimo zgornji sloj travne
ruše nepoškodovan (Slika 1) in ga pospravimo nekam
na varno, da ga ne uničimo. Tako bomo lahko, ko
bomo odhajali, "pokrov" vrnili na svoje mesto in
pohojena trava bo edina posledica naše prisotnosti.
Zelo pomembno je, da ne izrežemo prevelikega kosa Skoraj povsod lahko najdemo nekaj kamenja,
travne ruše - premer naj bo samo malo večji od pre- ki ga zložimo ob rob ognjišča. To nam olajša delo
mera dna kotlička. pri izdelavi zunanjega oboda ognjišča. Rob ognjišča
obložimo z zemljo, ki jo izkopljemo na sredi ognjišča.
Če kamenja nimamo na voljo, izkopljemo nekoliko
globljo luknjo. Tako nastane poglobljeno kurišče z
dvignjenim robom in v njem lahko varno zakurimo
- brez nevarnosti, da bi se vžgalo suho listje ali trava
na tleh. Tudi veter nam manj nagaja pri kuhanju
na poglobljenem in zavarovanem kurišču. Na Sliki
2 vidimo izdelano kurišče s kotličkom v položaju,
ki je najbolj primeren za kuhanje. Vidi se, da je dno
kotlička samo malo nad robom kurišča. Glede na
velikost kotlička bi bil lahko premer kurišča še za
kakšnih deset centimetrov manjši.
GREMO V NARAVO / raziskovanje 21
da naredimo čim manj škode v naravi. Popolnoma
zadoščajo primerno debele in dolge suhe palice, ki jih
najdemo v gozdu na tleh, pazimo le, da niso trhle. Če
primernih palic ne najdemo, moramo odrezati sveže.
Dobra izbira je na primer leska, ki se hitro obrašča in
jo najdemo skoraj povsod. Leskovo vejo izrežemo v
sredini grma in čim bolj pri tleh. Z malo sreče lahko
dobimo iz ene veje tri palice za trinožnik, pa še kaj bo
ostalo za izdelavo klinov za bivak. Na slikah vidimo
kovinski trinožnik, ki je zelo uporaben pripomoček,
je pa nekoliko pretežek, da bi ga nosili s seboj na daljši
pohod. Dva kovinska trinožnika smo uporabljali na
Taborniki radi kurimo velike ognje, pri kuhanju dveh od štirih ognjišč, na katerih smo pripravljali
na ognjišču pa je to napaka. Lahko nam povzroči tudi hrano na letošnjem tečaju "Spoznavanje rastlin in
velike neprijetnosti: zaradi vročine se velikemu ognju živali" in sta se zelo dobro obnesla.
težje približamo, hrana v kotličku se rada prismodi
in ročaj kotlička se preveč segreje, da ga ni mogoče Ker se aluminijasti kotlički, ki jih taborniki običajno
prijeti z roko. Ko zakurimo pod kotličkom, želimo, da uporabljamo, nad ognjem zelo segrejejo, je pomembno,
bi najmočnejši ogenj gorel na sredini, tik pod dnom da ves čas spremljamo, kako gori ogenj. Nalagamo
kotlička. Tako je izkoristek ognja večji in za kuhanje sproti in ne preveč naenkrat. Mešamo od stene
ne potrebujemo velikega ognja. Prednost ni le v manjši kotlička proti sredini in skrbimo, da se čim manj
porabi drv, zelo pomembno je tudi, da se ročaj kotlička prime na steno.
pri pravilnem kurjenju ne segreje preveč in ga brez
težav primemo z roko (na Sliki 3 je namesto ročaja Vprašanja in predloge lahko pošljete na naslov
veriga). To pride zelo prav pri mešanju polnega kotla, tomster958@gmail.com.
pa tudi ko ga je treba na hitro umakniti z ognja (ko v
njem preveč vre ali ko se kaj začne smoditi).
Za mešanje v kotličku potrebujemo kuhalnico, ki jo
(lastne izkušnje) običajno pozabimo doma. Tudi sicer
so kuhalnice, ki jih uporabljamo doma, prekratke za
kuhanje v kotličku. Zelo spodoben nadomestek je žlica,
privezana na palico. Del palice, ki bo v stiku s hrano,
olupimo in obrežemo tako, da se prilega žlici, nato
pa žlico čim bolj trdno privežemo na palico (Slika 3).
Taborniki pri kuhanju na ognjišču najpogosteje
uporabljamo trinožnik. Poleg tega, da ga je zelo eno-
stavno narediti, nam omogoča prilagajanje višine kotla
na dva osnovna načina: s previdnim premikanjem nog
trinožnika naprej in nazaj ali s pomočjo napenjalnega
vozla na vrvici, na katero je obešen kotel. Pri pravil-
nem kurjenju pod kotlom se vrvica niti ne segreje, a
zaradi varnosti raje ne uporabljajmo vrvic iz umetnih
materialov. Palica z zarezami za ročaj kotla na različnih
višinah ali veriga s kavljem na koncu sta seveda tudi
zelo dobra načina prilagajanja oddaljenosti kotla od
ognja. Za vezavo treh palic v trinožnik obstaja več
načinov, vsi so bili že večkrat objavljeni in zato jih
ne bomo posebej opisovali. Palice pripravimo tako,
