Revija Tabor 2014/7-8
Obnovimo slovenske gozdove 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30 / STROKOVNO
Obnovimo slovenske gozdove
Besedilo: ZTS
Žledolom je letos med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel kar polovico naših gozdov, zato
smo se odločili, da se odpravimo v gozdove in poskrbimo za njihovo izgubljeno vitalnost. V Zvezi
tabornikov Slovenije smo skupaj s strokovnim partnerjem, Zavodom za gozdove Slovenije, pripravili
vseslovenski projekt, v katerem želimo združiti prostovoljce, ki so pripravljeni nesebično pomagati pri
hitrejši obnovi naših gozdov. Projekt bo trajal od junija do oktobra, v tem času pa bodo skušali zbrati
čim več sredstev za nakup sadik in s pravilnim sajenjem omogočiti trajnostni razvoj naših ranjenih
gozdov.
dovi varujejo tako gozdna rastišča kot objekte pred
erozijo, plazovi in usadi.
Žled pa ima vpliv (pozitiven in negativen) tudi na
biotopsko funkcijo gozdov. Razmere za vse živalske
vrste, ki so vezane na odmrli les, se bodo kratkoročno
in srednjeročno močno izboljšale. Zaradi intenzivnega
gospodarjenja odmrle lesne biomase v slovenskem
gozdu primanjkuje. Nekatere vrste, ki potrebujejo
odmrli les, so zato v Sloveniji že zdaj ogrožene, celo
Foto: Milan Kobal zdesetkane - npr. belohrbti in triprsti detel ter sap
roksilne vrste hroščev (npr. nekatere vrste kozličkov).
A hkrati se zaradi odmrlega lesa lahko v gozdu preveč
Žledolom in obnova gozdov namnožijo podlubniki, zato je pomembno, da se
Za naravno ujmo, ki je letos pozimi poškodovala sanacija in obnova gozda opravi na zares strokoven
kar polovico slovenskih gozdov, lahko trdimo, da je način, ki bo omogočal nadaljnjo biotsko pestrost vseh
šlo za skupek žledoloma, snegoloma in predhodnih prosto živečih živali.
obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla.
Januarja je bilo vreme nadpovprečno toplo, potem
pa se je nenadoma ohladilo. Težke, pa vendar ne
tako zelo redke in nenavadne vremenske razmere so
pripeljale do žleda. Ledeni oklep je popustil šele po
več dneh in za sabo pustil ogromno škodo.
Prizadete so funkcije gozdov
Razmere, ki so nastale po žledolomu, vplivajo na
hidrološko funkcijo. Gozd s svojimi gostimi krošnjami
Foto: Tom Levanič
namreč prestreže velik delež padavin. Del jih izhlapi,
del odkaplja z listov in vej, del pa jih steče po deblu
do tal. Gozdovi zadržujejo vodo in jo kot podtalnico
oddajajo v okolje. Obnova prizadetih gozdov
Vpliv na klimatsko funkcijo je razviden predvsem Večina poškodovanega gozda se bo obnovila z
v poškodovanih gozdovih na robovih naselij in večjih naravnim pomlajevanjem. Na devetsto hektarih, ki
mest (Postojna, Ljubljana). Gozd tukaj varuje površine jih je Zavod za gozdove predvidel za umetno obnovo,
pred vetrom, izsuševanjem, pozebo in blaži skrajne pa je pomembno, da je gozd zasnovan strokovno, s
vremenske pojave. sadikami ustreznih vrst in kakovosti. Z obnovo namreč
Zaradi porušene strukture sestojev sta marsikje v veliki meri določimo, kako bo gozd izgledal in rasel
prizadeti varovalna in zaščitna funkcija gozdov - goz naslednje stoletje.
STROKOVNO / aktualno 31
Sajenje sadik
Obnova gozda s sajenjem sadik in setvijo semena Potek projekta
je izjemen ukrep, ki ga koristimo v razmerah:
• ko so zaradi naravnih ujm poškodovane večje 1. Zbiranje sredstev
površine gozdov,
Od junija do septembra na številki 1919 s
• ko naravna obnova ni mogoča ali je otežena
ključno besedo GOZD zbiramo sredstva za nakup
(semena požrejo mali glodavci, oviran je
sadik. Za obnovo 900 ha gozdov bi potrebovali
razvoj mladic ...),
2,2 milijona sadik.
• kadar želimo enovrstne gozdove preusmeriti
v gozdove z naravnejšo drevesno sestavo.
Sadiko pravilno posadimo tako, da jo posadimo v
2. Obnova s sajenjem
izkopano jamico (za izkop potrebujemo rovnico ali S pomočjo prostovoljcev in pod nadzorom
kramp). Jamica mora biti dovolj široka in globoka, da gozdarjev se bomo odpravili v gozdove. Pri tem
lahko vanjo razprostremo koreninski pletež sadike. bo treba poskrbeti za ustrezno opremo, kot so
Na dno jamice nasujemo humusno plast izkopane krampi in lopate. Zbirne točke bomo objavljali
prsti, sadiko posadimo do enake globine, kot je rastla v na spletnem mestu obnovimo-gozdove.si. Zavi
drevesnici. Korenine zasujemo in potlačimo z rokami. hajmo rokave!
Jamico zasujemo in še enkrat dobro potlačimo. Okrog
sadike potresemo suho listje in travo, ki zadržujeta no funkcijo, želimo si etičnih in odgovornih posa
vlago in ščitita korenine sadik pred izsušitvijo. meznikov, ki cenijo naravne danosti. Vsak tabornik
gozdove dobro spozna in zato smo se odločili, da jih
Stroški obnove pomagamo obnoviti.”
Obnova enega hektarja gozda stane med 3.000 in Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove
5.000 evri. Vsak lahko s poslanim SMS sporočilom in Slovenije, je povedal: “Taborniška pobuda se nam ne
ključno besedo GOZD na 1919 daruje 1 evro za nakup zdi samo zelo simpatična, temveč tudi uporabna.
sadike. Že če bi vsi državljani Slovenije prispevali Obnova gozdov bo potekala več let, s takšno akcijo
po eno sadiko, bi jih zbrali dovolj. K sodelovanju pa si bodo gozdovi lahko opomogli hitreje. Mislim,
pri projektu pa smo povabili tudi podjetja, ki bodo da lahko s to pobudo naredimo za gozdove veliko
postala podporniki naše akcije. dobrega. Pri sajenju se morajo upoštevati vsi zato
Ob začetku projekta je starešina ZTS Jernej Stritih predvideni zakoni, saditi pa je treba tudi primerne vrste
povedal: “Zveza tabornikov Slovenije ima tudi vzgoj sadik, za kar bomo poskrbeli na Zavodu za gozdove.”
Novinarska konferenca ob predstavitvi projekta. Na
sliki od leve proti desni: Andrej Lenič, Nina Kapelj, Več na: www.obnovimo-gozdove.si
Jernej Stritih, Damjan Oražem.
Vir: www.zgs.si, Obnova gozda s sajenjem, Zavod za Gozdove Slovenije
