Revija Tabor 2016/11
Novembrski jagodni izbor 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE
Kako deluje drevo?
Poznavalec narave 2
Besedilo: Matic Dolenc
V šoli in pri tabornikih veliko govorimo o gozdu ter o tem, kaj nam gozd nudi. Če na hitro
ponovimo njegove funkcije: gozd predeluje ogljikov dioksid v kisik, daje zavetje in dom živalim,
iz njega dobivamo mi in živali hrano, brani nas pred vetrovi in vodami ... Ter nam zagotavlja les.
Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne Les sestavljajo predvsem naslednji kemijski elementi:
za višje rastline - korenine, steblo (deblo) in liste. - ogljik: 50 %,
Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za - vodik: 6 %,
primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste - kisik: 44 %,
25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino - skupna količina dušika in ostalih elementov,
2700 m3 in 800.000 listov s skupno površino 1600 m2, kot so kalij, kalcij, železo ... pa je manj kot 1 %.
ki zasenči 160 m2 tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega
dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega
sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje
10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m3 zraka.
Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton.
Zanimivosti
- Sekvoja (Sequoia sem-
pervirens) lahko zraste čez 100 m
visoko.
- Mamutovec (Sequoiadendron
giganteum) lahko dočaka več tisoč let
in ima prostornino do 1500 m3.
- Bonsaj je drevo, ki zaradi človeških posegov
ostane zelo majhno.
- Cipresa vrste Taxodium mucronatum je lahko
debelejša od 10 m.
- Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do -70 °C.
- Jelka Abies squamata lahko živi na 4600 m
nadmorske višine.
Macesnov les. Foto
- Balza je zelo lahek les (140 kg/m3, : Matic Dolenc
medtem ko ima bukev 720 kg/m3).
Drevje najlažje delimo na listavce in iglavce, Vid svetuje: Če te zanima več o gozdu,
znotraj teh dveh skupin pa jih prepoznamo pred- si oglej tudi novo brošuro
vsem glede na obliko listov in lubja. Les ločimo po Gremo v naravo, ki jo je izdala ZTS.
Najdeš jo na Stenčasu!
barvi, teksturi, sijaju in vonju.
VEŠČINE / dogodivščina 13
Kako je narejen les?
Posekan in posušen les se uporablja za različne
namene. Les je bil eden najpomembnejših gradbenih
materialov preko celotne zgodovine človeštva in ima
pri gradnji pomembno vlogo še danes. Ena najpo-
membnejših uporab lesa skozi zgodovino je bila za
pridobivanje energije, bodisi svežega, bodisi zmletega
na sekance, pelete in brikete, ali predelanega v oglje.
Zmlet les se uporablja tudi pri proizvodnji papirja.
Danes je les najpogosteje uporabljen za kurjavo,
v gradbeništvu in za izdelavo pohištva. Zemlja vsebuje
okoli 1.000 milijard ton lesa, letno pa zrase novih
10 milijard ton lesa.
Če prerežemo hlod ali pa v roke preprosto vzame-
mo kos lesa in ga pogledamo od blizu, mogoče celo
z lupo, lahko vidimo veliko različnih tkiv. Takemu Prerez debla navadne smreke. Odkrijete,
opazovanju pravimo makroskopsko opazovanje lesa. koliko je bilo staro drevo, ko so ga posekali?
Vir: Wikimedia Commons
Če pogledamo prečni prerez hloda, lahko vidimo
čisto na zunanji strani lubje ali skorjo. Takoj za njim tvori manjše celice z manj zraka in debelejšo celično
je kambij, ki skrbi za deljenje celic in priraščanje lesa steno. V prerezu je lepo vidna razlika med kasnim in
navznoter in skorje navzven. Kambiju proti notranjosti ranim lesom. Te celice, ki so v obliki čisto majčkenih
sledijo prirastne plasti lesa. V normalnih okoliščinah slamic, skrbijo, da po njih prihaja voda iz korenin
nastane ena prirastna plast letno in jo imenujemo s hranilnimi snovmi v liste. Če drevo raste v senci
letna prirastna plast ali branika. Med branikami so in na mrazu, bo imelo tanjši letni prirastek, saj bo
vidne meje - letnice. Svetli del branike imenujemo rani kambij proizvajal več kasnega lesa. Letni prirastek je
les. To je les, ki nastaja spomladi in poleti. Takrat so lahko tudi samo 1 mm. Če pa ima drevo zelo dobre
za rast drevesa najboljši pogoji, zato kambij proizvaja pogoje za rast, se lahko deblo v enem letu odebeli
večje celice, ki imajo vmes več zraka in tanjšo celično tudi za dober centimeter po polmeru!
steno. Kasni les pa je temni del branike in nastaja V primerjavi z ostalimi materiali je les eden bolj-
pozimi, kadar so slabši pogoji za rast. Takrat kambij ših materialov. Najpomembneje je to, da je najbolj
ekološki. Za vsako potrebo lahko izberemo svojo
vrsto lesa. Npr. če potrebujemo lahek, vendar trden
material, vzamemo les balze, za športno orodje vza-
memo jesenov les, za zunaj lahko damo macesen ...
Les pa je tudi požarno varnejši od ostalih materi-
alov. V lesarski šoli smo spremljali teste gorljivosti
plastičnega okna in lesenega okna. Leseno okno je
zdržalo mnogo dlje, pa še toliko strupenih plinov ni
spuščalo med gorenjem kot plastika. Tudi lesene hiše,
ki so dandanes moderne, so varnejše od betonskih
hiš, saj se lesene konstrukcije kasneje zrušijo, kot na
primer železobeton.
Les je naravni material, ki ga pridobivamo iz gozda,
zato moramo z njim ravnati kot dobri gospodarji,
saj ga nimamo v neomejenih količinah. Moramo se
tudi zavedati, da les ni edini produkt gozda. Tukaj je
tudi kisik, ki je za obstoj ostalih živih bitij na Zemlji
Stolp Pyramidenkogel, ki so ga postavili v Avstriji, je najvišji obvezen. Zato negujmo gozd, kot ga taborniki znamo
razgledni stolp na svetu, narejen iz lesa. Meri 100 m.
Foto: Matic Dolenc negovati, o tem pa poučujmo tudi druge, da bodo
naši zanamci imeli še od česa živeti!
