Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
24 / TABORNIŠKA SKRINJA
Mit o ognju
Besedilo: Katarina Miklavec
Taborniki ognje postavljamo na mnogobojih, na bivakih, na njih kuhamo, ob večernem ognju
zaključimo dan na taboru. Ogenj je v življenju tabornika prisoten v različnih oblikah in je hkrati
postal simbol taborništva, po katerem nas mnogi izven naše organizacije prepoznajo.
Ogenj pa ni simboličen le za našo organizacijo,
temveč za celoten razvoj naše civilizacije. Odkritje in Miti o izvoru ognja
uporaba ognja sta za človeka pomenila kontrolo nad Eden pomembnih začetnikov antropologije Bro-
okoljem, saj si je znal pomagati v mrzlem vremenu, nisław Malinowski je o mitu zapisal: "Mit je posebna
izbor hrane je postal bolj pester, s požiganjem je lahko vrsta zgodbe, pojmovana je kot sveta in je utelešena
zemljo čistil, jo pognojil in tako povečal količino pri- v obredu in moralni ter socialni organizaciji družbe."
delka. Človek je na tak način prešel na višjo razvojno (Malinowski, 1999, str. 41). Gre torej za razlago dogodkov,
stopnjo od živali. O povezavi ognja in ljudi je pisal ki so pripeljali do sedanjega stanja. Je razlaga sveta.
diplomsko nalogo Jure Parovel - od tam povzemam Leta 1930 je antropolog James G. Frazer izdal knjigo,
navedene podatke v prispevku. nekakšen nabor verovanj različnih ljudstev o izvoru
Antropologi, ki so preučevali pojav ognja pri raz- ognja. Na zahodnih otokih Torresovega preliva je na
ličnih ljudstvih, so pisali, da je njegova privlačnost pri primer bilo razširjeno prepričanje, da ogenj nosi starka
ljudeh burila domišljijo, kar je pravzaprav v skladu v šestem prstu, med palcem in kazalcem. V želji po
s človekovo potrebo po pojasnjevanju. Človekovo prilastitvi in uporabi ognja so živali starki odgriznile
razumevanje se je namreč razvilo zaradi potrebe po prst. Od takrat uporabljamo ogenj in od takrat ima-
pojasnjevanju in razumevanju sveta okoli nas. Pre- mo ljudje pet prstov in prostor za šestega. Burjati iz
poznavanje in pojasnjevanje naravnih pojavov pa je južne Sibirije so po drugi strani verjeli, da jim je ogenj
sprožilo nastanek mitov, bogov in različnih verovanj. prinesla lastovica, ki ga je ukradla bogu neba. Ta se je
Foto: Matic Pandel
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 25
nanjo razjezil in nanjo streljal z lokom ter zadel njen
rep, zato ima lastovica danes razklan rep. Starogrško Ritualni ogenj
prepričanje pa pravi, da je Prometej ukradel ogenj, Z analizo slovenskih praznikov in keltskih ritualov
tako da se je s palico dotaknil sonca. 19. stoletja je Jure Parovel ugotovil, da so ljudje kurili
kresove kot zaščito pred vdori nečistega - ob prelomnih
časih, npr. začetku novega leta, saj je to doba, ko v
Ogenj in rituali človeški svet vdira kaos, ker naj bi bile odprte poti v
Rituale, povezane z ognjem, delimo na tiste, po- druge svetove. Ljudje so takrat skakali čez ogenj, da
vezane z obrambo pred nečistim, in tiste, ki služijo bi se zaščitili pred boleznimi, čarovnicami itn.
kot povezava z drugimi svetovi. Ogenj kot obramba Ogenj, ki ga kurimo taborniki, nam predstavlja
pred nečistim se uporablja, ko se skupnost ali član vir svetlobe in toplote, vendar je imel ogenj v raz-
skupnosti okuži z nečistostjo oziroma prekrši tabu. ličnih časih in v različnih krajih drugačen pomen,
Takrat s prižigom ognja čistijo in na novo urejajo svet. kot ga ima za nas danes, ko okoli njega prepevamo
Ponekod na primer prižgejo ogenj za zaščito matere in taborniške pesmi.
otroka ob rojstvu, da bi odgnali zle duhove. Tadžiki iz
Uzbekistana ob vsaki novi nomadski selitvi zakurijo
ogenj in čezenj ženejo osle - tako sežgejo nesrečo, da
je ne bi odnesli v drug kraj.
Ogenj služi tudi kot povezava z drugimi svetovi.
Pot med različnimi svetovi naj bi potekala skozi os,
imenovano axis mundi. Skoznjo v različne svetove
potujejo šamani, bogovi potujejo na zemljo, mrtvi pa
v spodnji svet. V mitologiji je to običajno drevo, gora,
na ravni gospodinjstva je to ognjišče, ki predstavlja
središče hiše, center reda in zaščite.
Žrtvovanje v ognju
Z antropološkega vidika gre pri žrtvovanju za
darovanje materialnih dobrin v zameno za duhovne
dobrine. Bolj ko je materialni predmet dragocen, večja
je duhovna energija, ki jo dobiš v zameno. Predmete
so običajno sežigali v ognju, zaradi prepričanja, da je
ogenj zmožen pretvorbe snovi iz našega sveta v tako
obliko, ki se manifestira v drugem svetu.
Literatura
Frazer, J. G., 1930. Myths of the Origin of Fire.
London: Macmillan.
Malinowski, B., 1991. Vloga mita v življenju.
Časopis za kritiko znanosti, letnik 27, št. 194,
str. 33-43.
Parovel, J., 2010. Ogenj in ljudje. Diplomsko
delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Foto: Pija Šarko
