Revija Gozdovnik 1999 št. 07
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
1. list / smučar
BLOŠKI SMUČAR
Smučanje v Sloveniji je staro že
najmanj tri stoletja. Janez Vajkard
Valvasor je namreč v svoji »Slavi
vojvodine Kranjske«, ki je izšla leta
1689, opisal »čudno hojo po zasneže-
nih gorah«, in sicer bloško smučanje.
Njegov zapis je najstarejši dokument o
rabi smuči v Srednji Evropi.
Bloško planoto (blizu Cerkniškega je-
zera) v hudih zimah tudi od štiri do
pet mesecev prekriva sneg, popotova-
nje po tamkajšnjih krajih je zato ote-
ženo. »Na Blokah je burja doma,« silo in močjo,
pravijo domačini, ljudski pregovor pa, tako čvrsto in trdo, ko da ne bi imel
da traja zima na Blokah devet mese- »K temu ima kmet še čvrsto gorjačo nobenega uda in nobenega sklepa.«
cev, tri mesece je pa mraz. Snežni za- v rokah; to si nastavi pod pazduho, Smuči so izdelovali iz brezovega, bu-
meti so lahko visoki tudi do pet me- pa se drži ob nji močno nazaj, da kovega, javorovega ali jesenovega lesa.
trov. Nekoč (leta 1895) je tam zapad- mu je za oporo in krmilo, in tako se Za krivljenje sprednjih koncev so upo-
lo toliko snega, da so bile vse poti dva driča, lahko bi zapisal tudi smuka rabljali različne tehnike. Dali so jih v
tedna neprehodne. Domačini so si za- ali leti po najbolj strmem pobočju. gnoj ali v segreto peč, upogibali v vre-
radi teh okoliščin omislili smuči ozi- Zakaj v tem, ko stoji na deščicah in li vodi ali vpenjali med late v kozolcu.
roma daljše lesene deščice za hojo po se prav trdno, z vso močjo naslanja
snegu. na gorjačo, jo reže tako urno navz- Za pustni torek vsi na smuči!
dol, da presega skoraj vsako domiš- Poleg tega, da so z njimi hodili, so
Kar urno po hribu navzdol! ljijo in v hitrosti nič ne zaostaja za smuči služile tudi za prevoz tovora, za
Bloške smuči, kot jih opisuje Valva- tistimi, ki se na Holandskem z dr- igro, zabavo in tekmovanja. Veselo je
sor, so bile preproste, od 150 do 160 salkami vozijo po ledu. Vsak trenu- bilo na snegu zlasti ob pustnih torkih.
cm dolge lesene deščice, spredaj za- tek se utegne izogniti vsemu, kar mu Takrat so se smučali in sankali kar ure
krivljene navzgor in na sredi oprem- je na poti, bodi že drevo ali skala, in ure. Druge dni starši niso radi vi-
ljene z usnjenim jermenom, kamor so bodi kaj drugega takega. Noben hrib deli, če so se otroci za razvedrilo smu-
vtikali stopala. Uporabljali so jih pred- mu ni prestrm, noben z drevjem čali, drsali in sankali (bilo jim je ško-
vsem za hojo. V globokem snegu so tako gosto porasel, da se ne bi mo- da obutve), za pustni torek pa so jih
olajšale hojo po opravkih, na primer gel na ta način dričati po njem. Za- kar spodbujali k temu. Verjeli so na-
do soseda, do mlina, trgovine, na lov kaj kjerkoli mu stoji kaka ovira na mreč, da je to dobro za zemljo in da
ali v cerkev. Smučarji pa so se kmalu poti, povsod je kos svoj smuk po kač- bodo zato lan, ajda in drugi pridelki
izurili tudi za spust po strmih poboč- je kljukati in vijugati. Če pa je pot bolje zrasli.
jih, pri čemer so si pri spreminjanju povsem prosta in brez opotike, se
smeri vožnje pomagali z dolgo palico. drevi lepo naravnost, in sicer veno- Prvi Evropejci na smučeh
Kot je zapisano v Slavi vojvodini Kranj- mer tako stoje in navzad oprt na Kdaj so prebivalci Bloške planote za-
ski: gorjačo; te se drži možak s tolikšno čeli uporabljati smuči, ni znano, ver-
jo pa, da iz Rusije. Zanesljivo je le, da
se je bloško smučanje razvilo neodvi-
sno od skandinavskega, kjer so bile
smuči bistveno drugačne, dolge in ozke,
poznali so dve palici, Laponci pa so ime-
li na drsni plošči smuči napeto kožo
teleta severnega jelena.
Sicer je dežela, kjer so pred približno
4.500 leti nastale smuči, Severna Kore-
ja. Ko so se od tam širile naprej, se je
njihova oblika spreminjala, in sicer gle-
de na obliko terena. Na velikih ravni-
nah so bile smuči vse daljše in ožje, saj
se smer ni spreminjala naenkrat in v
ostrih ovinkih. Bolj razgibane terene z
vzponi, spusti in ostrimi sprememba-
mi smeri pa so lažje premagali s kraj-
šimi in širšimi smučmi, kakršne so tudi
bloške.
Ostalo jih je le še nekaj
Vse do konca 19. stoletja se raba smu-
či ni razširila tudi na druge slovenske
pokrajine. Razlog za to je verjetno v tem,
Veselje na pustni torek
da je bila Bloška planota v tednih hude
jetno pa je to bilo več stoletij pred Val- čudnega, da je smučanje še danes naš zime težko dostopna in nekako odre-
vasorjem. Nekateri strokovnjaki zatr- nacionalni šport? zana od sveta. Tam pa je bila raba pre-
jujejo, da so, če izvzamemo nordijske prostih, doma narejenih smuči še na
narode (zlasti Laponce in Norvežane) Na Blokah ena, v Skandinaviji pa začetku tega stoletja zelo razširjena. Da-
naši predniki, živeči na Bloški plano- dve palici nes starih bloških smuči ni več, razen
ti, prvi v Evropi uporabljali smuči kot Tudi na vprašanje, od kod se je smu- redkih, ki so ohranjene v muzejih. Med
prometno sredstvo in kot pripomoček čanje razširilo v naše kraje, ni znans- drugo svetovno vojno je namreč oku-
za športno razvedrilo. Je potem kaj tveno potrjenega odgovora, domneva- pator izdal zakon o obvezni oddaji smu-
či, pa so jih kmetje raje sami uničili,
kot da bi jih izročili sovražniku.
Špela
Ilustrirala Šeki in Neva
Vir:
(1989) Mednarodni simpozij: Bloško
smučanje - dediščina in izziv (več av-
torjev). Ljubljana: Univerza Edvarda
Vidiš, pa je le šlo! V letu 2000 bo še bolje, vsaj tako zdaj Končno je nastopil tvoj čas. Nekaj časa ti bo vse teklo kot po Kardelja.
kažejo zvezde. Malo odmora si vzemi, pojdi na novoletno maslu. Le v šoli se boš moral malo bolj potruditi, pa bo vse v
čajanko - po novem letu se pa kar spet loti šolskega dela! redu. Čaka te torej kar uspešno leto!
