Revija Gozdovnik 1999 št. 07
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Ko je to rekla, je vzela tovarišicam
vence iz rok in jih enega za drugim
obesila biku na povešene roge. Nato
se je smehljaje zavihtela na njegov
hrbet, medtem ko so njene prijatelji-
ce začudeno in neodločno gledale.
Ko je biku uspelo, kar si je želel, je
skočila s tal. Skraja je le počasi
stopal z deklico na hrbtu, vendar
tako, da ga njene prijateljice niso
mogle dohajati. Ko pa je imel
travnike za sabo in golo obalo pred
sabo, je pospešil tek, da ni bil več
podoben dirjajočemu biku, marveč
letečemu konju. In preden se je
mogla Europa zavesti, se je z enim
skokom pognal v morje in s svojim
plenom odplaval. Deklica se je z
desnico držala za en rog, z levico pa
se je opirala na hrbet. V njeno
obleko je pihal veter kakor v jadra.
Plaho se je ozirala nazaj k obali in
zaman klicala tovarišice. Voda je
valovila okoli bika, ki je urno plaval,
in deklica je v strahu pred razburka-
nimi valovi vzdigovala noge. Toda
žival je plavala kakor ladja: kmalu je
Zeus, spremenjen v bika, se je obala izginila, sonce je zašlo in v
pomešal med čete Europinega somraku nesrečna deklica ni videla
očeta kralja Agenorja, in se nič drugega okrog sebe kakor valove
nedolžno dekličino dušo, si približal deklici. Europa in njene in zvezde nad sabo. tako je bilo tudi,
prekajeni bog izmisli novo zvijačo. prijateljice so občudovale plemeni- ko se je jelo daniti; potem je še ves
Spremeni se v bika. A v kakšnega to žival in njeno mirno vedenje. dan plavala dalje po neskončnem
bika! Ne v takega, kakršen stopa po Ker je bil bik tako krotak, ga je morju, sedeč na živali, ki je znala
navadnih travnikih, kjer se pase, ali Europa začela božati in si ga je tako spretno rezati valove, da niti
vprežen v jarem vleče težko naloženi celo upala poljubiti na čelo. Ko se ena kapljica ni oškropila njenega
voz. Ne, spremeni se v velikega, je bil ulegel k njenim nogam, je ljubljenega plena. Naposled sta proti
krasnega bika, z napetimi mišicami rekla svojim prijateljicam: večeru prišla do neke daljne obale.
na vratu in s polnim podvratnikom; Bik stopi na kopno, nežno odloži
rogovi so mu bili ljubki in majhni, »Pridite bliže, drage tovarišice, deklico pod košatim drevesom in
kot da jih je roka izstružila, in zajahajmo tega lepega bika in se izgine njenim očem. Namesto njega
prozornejši kot čisti dragulji; barva zabavajmo. Mislim, da štiri lahko stopi k deklici krasen mladenič,
njegovega telesa je bila rumeno sedemo na njegov hrbet, ki je širok podoben bogovom, in ji pojasni, da
zlata, samo na čelu se mu je svetila kakor kakšna ladja. Tako krotak je je vladar na otoku Kreti in da jo bo
srebrno bela lisa, podobna zvitemu na pogled, tako prijazen, prav nič varoval, če ga osreči s tem, da bo
roglju rastočega meseca; modrika- podoben drugim bikom. Zares, njegova. Europa mu v svoji obupni
ste, od hrepenenja žareče oči so se razum ima kakor človek, edino, kar zapuščenosti seže v roko, v zname-
mu vrtele v glavi. mu manjka, je dar govora!« nje, da privoli. Tako je Zeus dosegel
svoj cilj. Potem je spet izginil, kakor ti ne kaže one koničaste skale tamle, - erinije: grške boginje maščevanja;
je bil prišel. s katere te en sam skok more zasledujejo in kaznujejo vsakogar, ki se
pokopati v morskih valovih? Ali raje je pregrešil proti moralnim zakonom
Sredi dneva se je Europa v njen hočeš biti priležnica barbarskemu - Afrodita: grška boginja ljubezni
neznani deželi zbudila iz dolge knezu in kot sužnja iz dneva v dan
omame in obžalovala, da je presti odmerjeno količino volne, ti, Ilustrirala Milanka
pozabila na otroško ljubezen in da hči mogočnega kralja?«
je raje plavala na hrbtu bika skozi Tako se je nesrečna, zapuščena Pripovedka o Europi je iz knjige
neskončne valove kot da bi na deklica mučila z mislijo na smrt, in »Najlepše antične pripovedke«
varnem trgala mlado cvetje. vendar ni imela poguma, da bi Gustava Schwaba. Izšla je leta
umrla. Tedaj nenadoma zasliši 1990 pri Mladinski knjigi v
»Oh, če bi zdajle prišel tisti prekleti skrivnostno, posmehljivo šepetanje Ljubljani.
bil,« vzklikne vsa obupana, »kako bi za hrbtom. Misleč, da kdo prislušku-
ga pognala! Ne bi odnehala, dokler je, se preplašena ozre. V nadzem-
ne bi zdrobila rogov pošasti, ki se mi skem sijaju vidi boginjo Afrodito, ki
je malo prej zdela še tako ljubka! stoji pred njo, in njenega malega
Prazna želja! Zdaj, ko sem tako sina, boga ljubezni, s povešenim
nesramno zapustila dom, kaj mi lokom. Na ustnicah boginje je bil še
drugega ostane, kot da umrem? Če smehljaj, ko je spregovorila: »Ne
me niso vsi bogovi zapustili, tedaj mi jezi in ne huduj se več, lepa deklica! Če boš v teževah, se kar pogovori z vodnikom - včasih je to
pošljite, o nebeščani, leva, tigra! Bik, ki ga sovražiš, bo prišel in ti najbolje, da ugotoviš, da tvoje težave pravzaprav niso tako
Morda ju razkači polnost moje nastavil svoje roge, da jih polomiš; zelo velike. Poleg tega ti bo nasvet izkušenega lahko še
prav prišel.
lepote, in mi ne bo treba čakati, da jaz sem ti poslala one sanje v hiši
bo strašna lakota razjedla ta cvetoča tvojega očeta. Potolaži se, Europa!
lica!« Zeus je tisti, ki te je ugrabil. Ti si
A od nikoder nobene zveri; zemeljska žena nepremagljivega
nasmejana in mirna je ležala tuja boga. Tvoje ime bo nesmrtno, zakaj
pokrajina pred njo in z brezoblačne- tuji del sveta, ki te je sprejel, se
ga neba je sijalo sonce. odslej imenuje Europa!«
Kot da so jo napadle erinije, plane
deklica kvišku. »Uboga Europa,« Opombe:
vzklikne, »ali ne slišiš glasu svojega - Zevs (Zeus): najvišji bog pri Grkih,
kralj bogov in ljudi Se ti zdi, da preveč garaš in da ne zmoreš več? Veš,
očeta, ki je daleč od tod in te vsakomur se kdaj pa kdaj zdi tako, toda z malo dobre volje se
preklinja, če ne napraviš konca - Hera: Zevsova žena
da vse premagati. Sicer pa - do novega leta ni več daleč,
svojemu sramotnemu življenju. Ali ti takrat pa si lahko privoščiš počitnice.
ne kaže onegale jesena, na katerega
se s svojim pasom lahko obesiš? Ali
