Revija Gozdovnik 2000 št. 10
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
VSAK DAN DOBRO DELO
Tabornik mora vsak dan narediti vsaj
eno dobro delo. To načelo sega v za-
četke skavtizma, ne le slovenskega, saj
ga je uvedel že ustanovitelj skavtske
organizacije lord Baden Powell. Gre
za izkazovanje pozornosti do prijate-
ljev, sošolcev, družinskih članov, sta-
rejših. Na to, da moramo vsak dan na-
rediti dobro delo, nas spominja tudi
vozel ali obroček na ruti. Ni treba, da
sam prebeliš sosedovo hišo, pač pa
gre bolj za pozornost do drugih, da
na primer sošolcu, ki mu ne gre ma-
tematika, pomagaš pri učenju, za do-
mače skuhaš kosilo, greš v trgovino
Kakšna neki je bila ljubljanska gozdovniška župa? Goveja? namesto starejše sosede, ki težko hodi,
Zelenjavna? Morda kurja? in podobno. In pravilo o dobrih
delih velja tudi takrat, kadar ni-
ta, zato naj bodo člani, če je le mogoče, približno iste sta- mamo oblečenega kroja in nas
rosti, naj stanujejo čim bliže drug drugemu in naj se redno tako nanj ne more spomniti vo-
dobivajo (najmanj enkrat na teden). Saj tako je še danes, zel na rutki!
kajne? Družina ima vodnika, ki ga člani izvolijo za leto dni,
namestnika vodnika in tajnika - to je tisti, ki vodi kroniko,
zbira fotografije, slike in podobno. Več družin (od dve do Špela
pet) sestavlja rod. Vodi ga glavar, in sicer ga člani izvolijo Ilustrirala Neva
za eno leto. Rodovi pa sestavljajo župo. Slovenski gozdov-
niki so delovali v dveh župah: ljubljanski in dravski.
Tako, zdaj veš, zakaj tak nagovor v naslovu članka.
In lahko se lotiš ugibanja, v katero starostno kate-
gorijo bi spadali ustvarjalci Gozdovnika. No, vsaj
za urednico ti pač ne bo težko ugotoviti ...
old-skavtinja Špela
Ilustriral Šeki Tabornica Mici pomaga sošolcu pri učenju
Viri:
KITARA:Ne, ne, ne, tako pa
Wölle, Rudolf: Oris razvoja slovenskega taborništva.
ne gre, da bi ti samo užival/
Ljubljana: 1982. a, medtem ko se morajo
Gozdovništvo na slovenskem 1925-1941. Maribor: 1986. drugi truditi. Kar lepo sodeluj
Kaj zna skavt III. reda. Priročnik za skavte pripravnike. tudi takrat, ko je treba
1939. kakšno stvar pripraviti. Šele
potem lahko uživaš brez
slabe vesti.
2. list / izletnik ZIMSKI IZLETI Taborniki smo ljudje, ki naj bi večino časa preživeli v naravi, jo spoznavali, se od nje učili in je izkusili v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Eden izmed najbolj mikavnih letnih časov je zima z vsemi svojimi lepotami, pa tudi nevarnostmi. Že kot medvedki in čebelice smo uživali, ko smo se kepali na sprehodih, gozdovniki in gozdovnice pa se lahko odpravite tudi na celodnevni izlet po zasneženih prostranstvih in na snegu zakurite ogenj. Ko boste starejši, vas bodo pritegnili novi izzivi, kot so bivakiranje (spanje v snežni luknji), turno smučanje, večdnevni pohodi ... Pa si malo bolj natančno poglejmo, kakšne nadloge prežijo na nas, ko pozimi zapustimo domači pločnik in se podamo na izlet. Sneg je poleg mraza najbolj očitna stvar, ki nam pričara zimsko idilo. Snežna odeja je lahko zelo raznolika. Predvsem je odvisna od količine pa- davin in od procesa predelovanja sne- ga. Tako ločimo svež in predelan sneg, moker in suh sneg, globok sneg in tak, ki se ne predira. Vseh vrst snega je se- veda veliko več in imajo svoja strokov- na imena. Na kratko samo toliko: po obilnejših padavinah, ko je sneg nov, je na izpo- stavljenih mestih ponavadi nevarnost snežnih plazov. O teh nevarnostih nas obvešča pristojna služba (hidro- meteorološki zavod), ki pozimi več- krat tedensko izda poročilo o stanju snežne odeje (to je dostopno tudi na internetu, in sicer na naslovu www.rzs- hm.si/napoved/snezne_razme- re.html). Pri tem se uporablja evrop- ska lestvica nevarnosti plazov, ki ima pet stopenj. Prva stopnja pomeni naj- manjšo nevarnost, peta stopnja pa splošno ogroženost. Koliko časa se sneg predeluje, je od- visno od več dejavnikov (nagib tere- na, veter, sončno obsevanje, tempera- tura ... ), na splošno pa velja, da v visokogorje ne hodimo vsaj en te- den po obilnejših padavinah. Ne- predelan sneg pa lahko ponekod os- tane veliko dlje.
