Revija Gozdovnik 2000 št. 09
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Nekatera drevesa, kot na primer tisa, so dvodomna, kar pome-
ni, da rastejo moški in ženski cvetovi na različnih rastlinah.
Druga, na primer jelša, pa so enodomna, se pravi, da rastejo
moški in ženski cvetovi na istem drevesu. Tudi nekatere listav-
ce, na primer lesko, oprašuje veter, drugi pa so žužkocvetni, se
pravi, da jih oprašujejo žuželke. Cvetovi žuželke privlačijo z
vonjem, barvo in s sladko medičino. Poleg žuželk lahko delo
opraševalcev včasih opravljajo tudi druge živali, kot so ptiči
(na primer kolibriji v Ameriki) in netopirji.
Po oprašitvi ženski del cveta oblikuje seme
seme. Da privabijo
Javorjevo seme
živali, zlasti ptiče, so drevesa razvila živo obarvane, sočne plo-
dove. Ko žival poje plod, seme z iztrebki nepoškodovano izloči. redkokdaj najdemo cel storž. Borove storže so nekoč upo-
Na ta način se seme prenese na velike razdalje in v ugodnih rabljali za napovedovanje vremena. V suhem vremenu
razmerah vzkali. Semena drugih dreves, na primer oreha, se namreč luske razprejo, da lahko izpadejo semena. V vlaž-
bukve in leske, so zavarovana s trdo lupino. Veverice in drugi nem vremenu pa so luske popolnoma zaprte, da semena osta-
sesalci jih sicer odnašajo, vendar jih nekaj ostane in vzkali. nejo suha.
Nekatera drevesa, kot je javor, pa imajo seme v krilatih plodo-
vih, ki jih raznaša veter. Semena jelš in drugih dreves, ki ra-
stejo ob vodah, se širijo po vodi. Semena jelš vsebujejo kaplji- 3. ŠE O BOLJ EKSOTIČNIH DREVESIH
co olja, zato lahko plovejo. Tok jih odnese na blatne bregove Ljudje že od nekdaj gojijo tropska drevesa, ki obrodijo
in tam vzkalijo. Semena iglavcev zorijo v primerjavi s semeni užitne plodove. Znana je kokosova palma, katere semena se v
listavcev dlje časa. V mesecih, ko se razvijajo, jih varuje trd obliki kokosovih orehov širijo po morju. Po vodi lahko potu-
storž. Pri nekaterih iglavcih, kot je na primer bor, storž odpa- jejo več mesecev, preden jih valovi odnesejo na kopno, kjer
de šele potem, ko izpadejo semena. Pri cedrah in nekaterih vzkalijo. Sladki datelj je puščavski sadež; dateljnova palma je
drugih vrstah pa storž razpade že na drevesu, zato na tleh le doma v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Plodovi rastejo v visečih
grozdih in na vsakem je lahko kar do 1500 dateljnov! Plodovi
drevesa baobag so dolgi stroki s semeni, bogatimi z vitami-
nom C. Drevo ima velikansko nabreklo deblo, ki služi kot re-
zerva za vodo. Ko drevo ob suši zalogo vode izčrpa, se skrči in
zmanjša. Te je kdaj zanimalo, od kod prihaja čokola-
da? Že Azteki (srednjeameriški Indijanci) so jo pridobivali iz
semen kakavovca. Skupaj s to poslastico smo v Evropo uvozili
tudi njeno ime - Azteki so ji namreč rekli »čokolatl«.
Največja semena na svetu tehtajo do 20 kilogramov,
obrodi pa jih palma z imenom »coco de mer«, ki raste samo
na Sejšelskih otokih. Semena so dvodelna, zato jim nekateri
pravijo tudi dvojni kokosov oreh.
4. ONESNAŽENJE IN KISLI DEŽ
LIPA - primer enostavnega lista Kisli dež je poglavitni povzročitelj umiranja gozdov. Na-
Veliko nevarnost za gozdove predstavljajo požari. V gozdu in bližini dreves zato ne postavljamo večjega ognja, saj se pri go-
renju v zrak dvigajo iskre. Ob ognju si pripravimo tudi material za gašenje - najbolje je, da je v bližini kakšen potok. Pozorni
moramo biti zlasti poleti, ko je suša - takrat, ko je razglašena nevarnost požarov, ne smemo kuriti nikjer v naravi!
staja zaradi žveplovega in dušikovega oksida, ki se sproščata v Združenih državah Amerike so bili eni najhujših gozdnih
iz tovarn, termoelektrarn in avtomobilov. Plina se v ozračju požarov v zgodovini, goreli pa so tudi gozdovi naše sosednje
pomešata z vodo in pri tem nastane kislina. Ta pade na zem- države Hrvaške.
ljo v obliki dežja; ob padcu na rastline poškoduje liste, spremi-
nja pa tudi kemično sestavo tal. Kisli dež v listih onemogoča
tvorbo klorofila, v tleh pa povzroča sproščanje strupenih sno- 5. SIMBOLIKA DREVES
vi. Poškodbe zaradi kislega dežja so prvič opazili pred tridese-
timi leti, od takrat pa umiranje gozdov postaja vedno večji Zaradi njihove velikosti in trdoživosti so imela mnoga
problem. Najpomembnejša oblika preprečevanja kislega dež- verstva drevesa za svete simbole in jih častila kot bogove. V
ja je zmanjšanje emisij žveplovih in dušikovih oksidov. krščanstvu je križ, na katerem je umrl Jezus Kristus, simbolič-
Znaki poškodb zaradi kislega dežja so na iglavcih izrazi- no povezan z drevesom življenja, ki je v raju raslo ob drevesu
tejši kot na listavcih, saj iglice na drevesih ostanejo več let, spoznanja in ki je pomenilo večno življenje. V grški mitologiji
medtem ko listi listavcev jeseni odpadejo. Zaradi kislega dežja se je boginja Dafne spremenila v lovor, da bi ušla zaljubljene-
postane drevo tudi bolj občutljivo na druge poškodbe in na po- mi Apolonu. V stari Grčiji so lovorjev venec kot simbol slave in
jave, kot so suša in pozebe. Zlasti v sušnih poletjih pa veliko zmage položili na glavo zmagovalcu olimpijskih iger. Tudi
nevarnost gozdovom predstavljajo požari. Prav letošnji požari oljka kot simbol miru je ta pomen dobila že v stari Grčiji, da-
