Revija Gozdovnik 2000 št. 09
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
HRUŠKE, OBLITE S
PUDINGOM
Privoščite si nekaj sladkega iz jesenskih sadov narave. Za
pripravo te dobrote ne potrebuješ veliko časa. Za šest oseb po-
trebuješ:
- 3 velike zrele hruške
- 2 skodelici vode
- 1 žlico limoninega soka
- pol litra mleka
- eno vrečko čokoladnega ali vanilijinega pudinga
- 2 žlici sladkorja
1. Hruške olupi, po dolgem razpolovi in jim z žličko odstrani
peške.
2. V vodi z dvema žlicama sladkorja in limoninim sokom
hruške počasi skuhaj do mehkega. Zelo zrele hruške bodo skuha-
ne v petih minutah, za trše pa potrebuješ nekaj več časa.
Medtem, ko se hruške kuhajo, iz praška za puding in mleka
skuhaj puding po navodilih z embalaže.
3. Vsako polovico kuhane hruške položi v posebno skodelico
in jo prelij s pudingom. Počakaj, da se puding ohladi, nato pa
hruške ponudi prijateljem iz tvojega voda.
Pa dober tek!
Iz knjige: »Radi Kuhamo« (Sigrid in Harald Theiling).
Ljubljana: DZS, 1993.
Ilustrirala Neva in Šeki
POZNAVALEC GOZDA
1. list / poznavalec gozda
1. KAJ JE DREVO?
Drevo je visoka rastlina z enojnim olesenelim steblom.
Poznamo tri poglavitne skupine dreves, in sicer listavce, iglav-
ce in palme.
Listavci imajo po večini široke, ploske liste. Vsi cveto, iz
cvetov pa se po oprašitvi razvijejo semena. Največ listnatih
dreves je v toplih podnebjih. Mnogi listavci so listopadni, kar
pomeni, da vsako jesen odvržejo listje in do spomladi miruje-
jo. Na ta način lahko preživijo tudi v hladnejših podnebjih.
Iglavci rastejo po vsem svetu, zlasti na hladnejših ob-
močjih. Na splošno imajo ozke, trde liste, ki jim glede na obli-
ko pravimo luske ali iglice. Skoraj vsi so zimzeleni. Iglavci ni- DIVJI KOSTANJ - primer sestavljenega lista
majo pravih cvetov; namesto njih oblikujejo storže.
onemogočena, celice odmro in postanejo lubje. To pa je zelo
učinkovita zaščita pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Skorja
2. SESTAVA DREVESA je lahko tudi uporabna. Papirnata brezova skorja je zelo tr-
Drevesa so največje živeče rastline. Mamutovci ali sekvo- pežna, severnoameriški Indijanci pa so iz nje izdelovali ka-
jadendroni v Kaliforniji lahko tehtajo kar 6000 ton in več! Ko- nuje. Iz dišeče skorje drevesa, ki raste v Indiji in na
renine dreves pa vendar ne rastejo toliko v globino, ampak Šrilanki pa pridobivajo cimet.
bolj v širino. Pri 50 metrov visokem drevesu sežejo navadno Drevesni listi sprejemajo energijo sončne svetlobe in jo
2,5 metra globoko, njihova površina pa je lahko velika toliko uporabljajo za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v slad-
kot nogometno igrišče. Korenine služijo opori, tanki korenin- korje. Te drevesa porabijo kot hrano ali pa iz njih nastane ce-
ski laski pa po vsej površini zbirajo vodo in rudnine. Voda na luloza, ki sestavlja celične stene rastlin. Liste listavcev delimo
ta način prehaja v stranske korenine in nato prek glavne kore- na enostavne in sestavljene. Pri sestavljenih listih se na prvi
nine v deblo
deblo. Pot rudnin in vode iz tal navzgor ter rezervnih pogled zdi, da gre za več posameznih listov, pritrjenih na isti
hranil iz listov navzdol teče tik pod drevesno skorjo. Ta je ne- pecelj. V resnici pa ni tako, ampak se sestavljeni list razvije iz
kakšna koža drevesa. Varuje ga pred napadom živali in gliv ter enega samega popka.
pred izsušitvijo, evkalipte in sekvoje pa celo pred poškodbami Med cvetovi dreves so zelo velike razlike, tako glede veli-
ob gozdnih požarih. Ker ne vsebuje smole, se namreč skorja kosti kot glede oblike. Nekatere palme imajo socvetja s pre-
teh dreves le stežka vname. Skorja je sestavljena iz dveh plasti. merom več kot 10 metrov, nekatera druga drevesa pa imajo
Notranjo plast - kambij - sestavljajo žive celice, ki se nenehno tako drobne cvetove, da jih s prostim očesom le stežka opazi-
delijo. Na ta način drevo raste v širino. Če je oskrba z vodo mo. Cvetovi iglavcev so preprosti, drevesa pa oprašuje veter.
