Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
KAJ POČNEJO STAREJŠI TABORNIKI?
Moot je srečanje skavtov z vsega sveta, starih od 18 do 25 let. Podobno kot jamboree, le da so udeleženci starejši. In ravno
tako kot jamboree se odvija vsake štiri leta. Letos poleti, od 11. do 24. julija, se je približno 3000 taborečih in še približno
toliko skavtov, ki so sodelovali kot osebje, zbralo na 11. Moot-u, in sicer v največjem mestu sveta, 23 milijonski prestolnici
Mehike Ciudad de Mexico. Kot udeleženka 44-članske slovenske odprave, ki jo je poleg tabornikov sestavljalo tudi šest
katoliških skavtov, je v Mehiko pripotovala tudi Tina Miklavčič (RAJ Cerkno), ki je svetovno srečanje skavtov opisala za
Gozdovnika.
Prvi stik z meni do takrat neznano
deželo naj bi doživela na letališču, ka-
mor smo prileteli pozno popoldne. Ven-
dar prav veliko nismo videli, kajti tam
so nas že pričakali mehiški skavti, nas s
trumo skavtov od vsepovsod vodili skozi
zapletene carinske »ceremonije« in nas
nazadnje z vso prtljago strpali na avto-
buse. Po uri in pol vožnje iz mestnega
vrveža smo prispeli v Villo Moot, glavni
taborni prostor, kjer smo že v trdi temi
za silo postavili šotore in utrujeni zas-
pali.
Zjutraj pa se je začelo. Vsepovsod si
videl skavte raznih narodnosti, v različ-
nih krojih in rutkah vseh barv, ki so si
postavljali šotore in se že seznanjali s
svojimi tabornimi sosedi. Novi in novi
skavti pa so s težkimi nahrbtniki še ved-
no prihajali. Našli smo se tudi udele-
ženci slovenske odprave in s svojimi
roza majicami že takoj vzbudili pozor-
nost. Moot se je začel!
Prvi dan je minil v raziskovanju ta-
bora in bližnje okolice, čakanju v dol-
gih vrstah pred jedilnico, sestanku slo-
venske odprave in slovesni otvoritvi sre-
čanja, ki pa so jo kar precej pokvarili
oblaki z rednimi pošiljkami dežja.
Dan pozneje pa smo že podirali ta-
bor. Udeleženci smo bili namreč razde- mednarodni vodi s po 10 udeleženci. živeli po 4 dni. Moj avtobus s številko
ljeni na pet raziskovalnih poti in na Avtobusi so krenili v pet različnih smeri 115 je bil na 5. poti. Po osmih urah vož-
vsako pot se je podalo prib- in nas ločili za naslednjih 8 dni. nje pod strogim nadzorom policijskih
ližno 20 avtobusov. Vsak av- Vsaka raziskovalna pot je obiskala vozil smo prispeli v Morelio, največje
tobus pa so sestavljali trije dva različna kraja in v vsakem smo pre- mesto v Michoachanu. Za našo varnost
so se odločili dobro poskrbeti, kajti ne-
nehno so nas spremljali policisti ali vo-
jaki, a nam je to kmalu postalo nadlež-
no in prav strašljivo. Predvsem polici-
sti s težkim avtomatskih orožjem, ki
nas zunaj tabora niso pustili samih
niti na stranišče! V Moreliji smo tabo-
rili v šotorih in kljub hudemu nalivu, ki
nas je mnoge prisilil, da smo se sredi
noči zasilno naselili v skavtskem cen-
tru, in tušem, ki so bili kar nekaj časa
brez vode, smo se dobro imeli. Prav uži-
vali smo. Trije dnevi, dan aktivnosti,
kulturni dan in dan služenja, so minili,
kot bi mignil. S čolnom smo obiskali
bližnja jezera in otočke, streljali z lo-
kom, se igrali razne igrice, si ogledali
nekaj vasic, pomagali pa smo tudi pri
obnovi parka in okolice nekega manj-
šega mesteca, kjer smo čistili, kopali,
sadili, pleskali in res trdo delali, a se
vseeno lepo imeli in bili na koncu sku-
paj z domačini navdušeni nad končnim
rezultatom našega dela. Večere smo v
Michoachanu po večini preživeli v
skavtskem centru, kjer smo predvsem
ob novejši mehiški glasbi plesali in no-
reli dolgo v noč.
Naslednje 4 dneve smo preživeli v
Queretaru, mestu z mešanico stare in
nove kulture. Tokrat nismo prebivali
pod šotori, ampak so nas pod streho njavali izkušnje. Po osmih dneh smo se skih pesmi, ki mu ni bilo konca, petje v
vzele mehiške družine in imeli smo pri- tudi že dodobra spoznali med seboj, je- koloni za zastavo v najhujši vročini ob
ložnost spoznati njihovo vsakdanje živ- zik nam nikoli ni povzročal prevelikih pohodu do piramid in še in še. Težko bi
ljenje. Mene je skupaj z mehiško skavti- težav in kar težko smo se mednarodni še našli koga, ki nas ne bi poznal. Pred-
njo »posvojila« precej bogata družina vodi ločili ob prihodu nazaj v Villo stavili smo našo državico, spoznali
in privajanje na življenje v ogromni vili Moot. ogromno novih prijateljev, se veliko
z lastno sobo in kopalnico ter družinsko Slovenci smo bili spet skupaj. Naj- naučili in se hkrati ves čas neznansko
služkinjo, ki je poskrbela za kup uma- višja zastava v taboru, roza majice, ne- zabavali. Adios Mexico! In mogoče se
zanih majic iz mojega nahrbtnika, res pozabna »Vi vi vi, va va va, viva e Slove- vidimo čez 4 leta na drugem koncu sve-
ni bilo težko. Sploh pa so dnevi v Quere- nia!«, stojnica s Kekcem in Mojco, klo- ta, na Taiwanu.
taru minevali enako hitro kot prej v Mo- basami in hrenom, klekljanjem čipk in
reliji. Prehitro. Čez dan smo se udeleže- sestavljanjem srajčk, Slovene kissing Morda se bo naslednjega Moota
vali aktivnosti, zvečer pa smo se zbirali game (rim šim šim) ob enajstih zvečer udeležil tudi kdo izmed vas!
na enem izmed mestnih trgov in izme- pod slovensko zastavo, repertoar sloven- Foto Andreja in Miki
