Revija Tabor 1998/10
Odločenost in trma 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
IZLE
T ŠKOFJELOŠKO
postva. Nato pridemo v vas Gabrovo ter
pol ure kasneje k odcepu za jamo Kev-
drc. K jami naredimo krajši ovinek in
ALBATROS POGORJE kasneje nadaljujemo po gozdu do vrha.
Vse skupaj je iz Škofje Loke dve uri hoje.
Seveda bomo, računajoč še oglede, po-
trebovali nekaj ur več. Sestopimo lahko
po drugi poti. Najprej krenemo nazaj v
P
rišla je jesen in z njo začetek nove taborniške sezone. smeri pristopa in se nato odcepimo pro-
Začetek taborniške jeseni je poln najrazličnejših tekmovanj ti Malemu Lubniku (820 m) od koder
na čelu z najpomembnejšo slovensko taborniško tekmo - sestopimo po slemenu v Vincarje ter da-
ROT-om. Večina rodov ima v tem času množico različnih srečanj in lje v Škofjo Loko. Možne so tudi še druge
posvetov, s katerimi poizkušamo aktivni in zagreti taborniki pripraviti (manj zanimive) variante z začetkom v
teren za uspešno delo v pravkar pričetem šolskem letu. Proti koncu
oktobra začne pritisk nekoliko popuščati. Tedaj pride čas za lepe Izhodišče: Škofja Loka, dostopna z
jesenske izlete. rednimi avtobusnimi linijami, tudi
možna izhodišča v Selški dolini
Škofjeloško pogorje imenujemo obiskom Loškega muzeja v škofjeloš- Časovnica: dve uri “čiste” hoje za
svet, ki ga na severu omejuje dolina kem gradu, z ogledom Starega gradu vzpon na vrh Lubnika
Selščice in na jugu dolina Poljanščice. in z ogledom jame Kevdrc Kevdrc, ki je v Težavnost: lahek izlet po označe-
Imenovani rečici se stekata skupaj v znanstvenem svetu znana po preučeva- nih poteh
Soro na vzhodnem robu škofjeloških vr- nju jamske flore. Če želimo obiskati Zavetišče: Dom na Lubniku
hov, v Škofji Loki. Na zahodu se hribo- grad in tudi jamo, je najbolje da krene- Primernost: primerno za vse
viti svet nadaljuje pod imenom Cer- mo z avtobusne postaje v Škofji Loki po
starostne skupine, za starejše bi
kljansko hribovje vse do soške doline. mostu preko Sore na Mestni trg in nato
bilo zanimivo predvsem daljše
Najvišji vrhovi Škofjeloškega pogor- po klancu ob grajskem zidu do vhoda (v
ja segajo skoraj 1600 m visoko in so ve- grad). Po ogledu nas markacije vodijo
prečenje Škofjeloškega pogorja s
činoma precej visoko poraščeni z listna- dalje preko griča v Vincarško grapo in pričetkom na Lubniku
tim gozdom ter v tehničnem smislu na Stari grad, ki je razvalina srednjeveš- Vodniška literatura: karta
prav lahko dostopni. Kar precejšnja re- ke utrdbe Wildenlack. Le-ta je bila po- Škofjeloško pogorje in gotovo bi se
lativna višinska razlika zaradi precej stojanka gradiščanov freisinškega gos- našlo v današnji ponudbi vodnikov
nizko ležečih izhodišč v globokih doli- še marsikaj
nah in hkrati precej dolga, zložno vzpe-
njajoča se pobočja pa naredijo tukajš-
nje ture kondicijsko že kar zahtevne.
Lubnik (1024 m)
Lubnik je najvzhodnejši vrh Škofje-
loškega pogorja in je Škofji Loki pravza-
prav domača “gora”. Viden je od daleč
in tako je z njega lep razgled po Slove-
niji. Na vrhu stoji Dom na Lubniku
(PD Škofja Loka, 064/620-501 ali 064/
631-453), ki je razen v trdi zimi stalno
32
odprt. Izlet na Lubnik lahko združimo z
Motiv iz Škofjeloškega pogorja
TABOR
Škofji Loki in vzpon s pričetkom s kak- jih gornje kopice možna ugodna smu-
šnega drugega izhodišča, ki jih je še ne- ka. Zavetišče nam nudi skoraj vse leto
kaj (predvsem v Selški dolini). Druga Koča na Blegošu (1391 m, PD Škofja
izhodišča so zanimiva predvsem takrat, Loka, 064/620-667, 064/631-453 ali
če se na Škofjeloškem ne nahajamo 0609/614-587), ki se nahaja na rami
zgolj zaradi obiska Lubnika (npr. tabo- zahodno od vrha. Pristop je možen iz
rimo v kateri izmed tukajšnjih dolin). Poljanske in iz Selške doline. Na južni
Lubnik lahko predstavlja pričetek več- strani, v Poljanski dolini, so izhodišče
dnevnega pohajkovanja preko celotne- Poljane (lahko tudi Hotavlje). V sever-
ga Škofjeloškega pogorja oziroma pre- ni, Selški dolini pa Zali Log.
ko njegovega dela, kar bi bil zanimiv Iz obeh dolin bomo do vrha potre-
“hajk” za PP-je. bovali približno tri ure. Če smo se odlo-
čili za daljše pohajkovanje po tukajš-
njih hribih, ki ga pričnemo na Lubniku
Blegoš (1562 m) (v Škofji Loki) moramo vedeti, da bomo
Blegoš je nekakšen osrednji vrh z Lubnika do Blegoša potrebovali okoli Iz Poljan na Blegoš, ki je v ozadju
Škofjeloškega pogorja. Z višino skoraj pet ur. Počitek med prečenjem nam
tisoč šesto metrov dominira nad bližnjo omogoča Koča na Starem vrhu (škofje-
in dalnjo okolico. Vršna kopica je gola loško smučarsko središče).
in tudi zaradi tega je Blegoš izreden raz-
glednik. Neposredno v okolici vrha je Porezen (1630 m)
več ostankov nekdanjih bunkerjev iz Porezen na zahodu počasi sklene
časov med obema vojnama, ko je tod Škofjeloško pogorje. Valoviti svet se na-
potekala meja med Italijo in staro Jugo- daljuje dalje proti zahodu pod imenom
slavijo. V zimskih mesecih je na poboč- Cerkljansko hribovje. Vrh je visok 1630
m ter je gol in prostoren. Je najvišji iz-
med danes opisanih vrhov ter s tem tudi
Izhodišča: Poljane in Hotavlje v najvišji vrh pogorja, v katerem se tre-
Poljanski dolini in Zali Log v Selški nutno nahajamo. Na pobočjih Porezna Gola vršna kopica Blegoša in bunker kot pomnik minulih časov
dolini, dostopni z rednimi avto- je več ostankov nekdanjih vojaških ob-
busnimi linijami (boljše zveze v jektov - bunkerjev in obmejnih voja-
Poljanski dolini) šnic. Ena izmed nekdanjih tukajšnjih Izhodišči: Cerkno - dostopno z avtobu-
Časovnica: tri ure, z Lubnika vojašnic je preurejena v Kočo na Po- som, Podbrdo - vlak
(prečenje) cca 5 ur reznu oziroma Dom A. Žvana Borisa Časovnica: iz Cerknega 3,30h, iz Podbrda
Težavnost: lahek izlet po označe- (PD Cerkno, 065/75-135 ali 0609/615- 4h, z Blegoša cca 5 ur, možno nadaljevati
245). Koča je odprta v poletni sezoni, ko proti Soriški planini (okoli 5 ur)
nih poteh, v primeru snega
pa je zaprta, je ključ moč dobiti v pla- Težavnost: tehnično nezahteven izlet po
previdno v vršnem delu ninskem zavetišču Poče, eno uro
Zavetišča: Koča na Blegošu, Koča lahkih označenih poteh
hoda nad Cerknim. Dostopov je več. Z
na Starem vrhu, tudi turistične Zavetišča: Koča na Poreznu oziroma
juga je glavno izhodišče za vzpone
kmetije Dom A. Žvana Borisa, planinsko zavetišče
Cerkno, od koder sta proti vrhu možni
Primernost: za vsakogar nekaj, vsaj dve različni varianti (3,30 h). Na
Poče, tudi turistične kmetije
starejše še enkrat vabim na daljši severu je glavno izhodišče v globoko za- Primernost: za vsakogar, previdno kadar
potep rezani Baški grapi - Podbrdo (od tod 4 je sneg
33
ure do vrha).
TABORNIŠKA REVIJA
