Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
AKTUALNO
Kaj so nam povedali
udeleženci:
Andréanne Francoeur iz Quebeca,
star 13 let
Pri skavtih sem pet let, za to me je navdušila starejša se-
stra. Na Jam sem prišla, ker si želim doživeti čimveč lepega in
mislim, da je to dobra priložnost. To je moj prvi svetovni jam-
boree in res uživam, ko spoznavam ljudi s celega sveta. Imam
že kup novih prijateljev in izvedela sem že toliko novega o dr-
žavah, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo (ne bomo
povedali, da ni vedela za Slovenijo). Vsem slovenskim tabor-
nikom želim, da bi se tudi oni kdaj udeležili česa podobnega,
kajti to je tisto pravo.
Eva iz Tahitija, stara 15 let
Pred sedmimi leti me je mama prepričala, da postanem
skavtinja. Za Jam je zvedela vodnica in takoj smo bili za. Všeč
so mi aktivnosti, ki jih izvajamo tukaj, vendar mislim, da te
niso najpomembnejše. Veliko več mi pomeni spoznavanje no-
vih ljudi in začetek novih prijateljstev. Edina pripomba, ki jo
imam na organizacijo, je tuširanje po urniku. Tuši bi tudi
morali biti bliže in vedno na razpolago.
Augustine Serophin iz Nigerije,
24 let, skavt 10 let
Pri nas so skavti del šolske dejavnosti, torej ena od izbir-
nih možnosti. Tako se kar precej mladih odloči za skavtstvo.
Vendar je težko priti na tak dogodek, ker ljudje večinoma ni-
majo dovolj denarja. Jaz imam pač to srečo, da imamo doma
malo več in sem si lahko privoščil. Tukaj mi je zelo všeč, če-
prav me ves čas zebe. Prvič v življenju vidim sneg in to je en-
kratno. Najbolj všeč mi je bilo ribarjenje pod ledom in večerni
plesi. Tu se res lahko razživiš v veliki družbi ljudi, ki dobro v
srcu mislijo. Vesel sem, da sem spoznal Slovence in veselo pre-
senečen, ker govorijo tudi angleško.
Tobias Lange, Nemčija, star 18 let
Skavt sem od sedmega leta in priznam, da so me v to pri-
silili, saj mi na začetku ni bilo všeč. Po dveh taborih sem mi-
8 revija Tabor
AKTUALNO
slil drugače in danes sem ponosen na to, da sem, kar sem.
Snow Jam je po moje zelo slabo organiziran in to me moti.
Tukaj sem še s petimi Nemci iz svoje enote in prepotovali smo
lep del Kanade, kar bo dalo celotni avanturi pozitiven prizvok.
Vse razen tabora mi je namreč v Kanadi bilo zelo všeč. Tukaj
so namreč res premalo naredili za nas in hkrati nam pustijo
premalo svobode pri udeleževanju aktivnosti. Pred tem sem
bil že na mnogih mednarodnih taborjenjih, predvsem na
nemških Intercampih, namenjenih tujcem, ki živijo v Nem-
čiji.
Catharine Gaudet (kanadska prostovoljka)
Pri skavtih mi je že 10 let všeč družba, saj imam pri skav-
tih veliko prijateljev. Želela sem si, da bi pomagala pri pro-
gramskih aktivnostih. Hrana je sicer bolj slaba, drugače pa je
v redu. Tu pomagam pri deljenju obrokov. Slovenci ste malo
nori. Se vidimo na nebu. (Ko bo punca zrasla, bo astronavti-
nja!)
Michael Collins (prostovoljec iz ZDA)
Za Jam mi je povedal prijatelj, bil sem v Čilu in meni je
bilo takoj jasno, da bom prišel tudi sem, pa še blizu je. Jam je
zelo razburljiv in stalno se kaj dogaja, skavti se zabavamo in
nikoli ni dolgčas, še posebno če delaš kot reševalec, tako kot
jaz tukaj. Največ problemov imamo z dehidracijo, ki pa osta-
le probleme samo še povečuje in pospešuje. Ljudje bi tudi po-
zimi morali veliko piti, vsaj dva do tri litre tekočine dnevno.
Sledijo pa še povišana telesna temperatura, vneta grla, kašlja-
nje, imeli smo en primer pljučnice in eno zlomljeno nogo.
Zvini so redki, ker ljudje hodijo previdno.
glavni urednik zletnega časopisa »Frisson«,
Albert Remillard
Zato, ker hoče res pristne informacije, njegov novinarski
tim sestavlja petnajst prostovoljcev iz različno govorečih kon-
cev sveta. Nobeden od njih ni novinar po poklicu, Albert je ar-
hivar. Izšle so 4 številke, za urejevanje in zbiranje prispevkov
ter tisk potrebujejo dva dneva. Časopis se tiska 157 km sever-
neje, ker je tam edina tiskarna, ki deluje tudi med prazniki.
Zanimivo je, da kljub internetu s tiskarno komunicira tako,
da se vsakič, ko je časopis pripravljen za tisk, pelje tja. Časopis
je žal črno bel, ker denarja za barvni tisk ni. V časopisu so
članki napisani v francoščini, angleščini in španščini. Tako
marec 2000 9
