Revija Tabor 2002/3
< 150 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
44 RAZVEDRILO
TRENUTKI
Koliko smo bogati?
Včasih se vprašam, če je sploh še kakšna druga stvar v tem veliko ljubezni. (Mati Tereza)
našem moderniziranem svetu, ki vodi in manipulira z mno- Spomni se obraza najrevnejšega in najšibkej-
žicami, kot je denar ... Zdi se mi namreč, kot da je za vsakim šega človeka, ki si ga kdaj videl, in se vprašaj, ali bi mu
dejanjem "velikih" ljudi s televizijskih ekranov neka nepo- dejanje, ki ga načrtuješ, kaj koristilo. Bo on s tem kaj
grešljiva sila denar oz. ogromne, nam nepredstavljive vso- pridobil? Bo to obnovilo njegov nadzor nad življenjem in
te bankovskih ničel. In mar se ne zalotimo pogosto tudi mi usodo? Z drugimi besedami, bo to dejanje vodilo k svo-
pri preštevanju koristi neke naše akcije? bodi lačnih in duhovno stradajočih ljudi? (Mahatma
V družbi, ki ceni preračunljivo organiziranost, pa hkrati tro- Gandhi)
šenje in zapravljanje vsega, v okolju, kjer je veliko in morda Bogastvo ni imeti veliko lastnine, ampak imeti
bolj nizkotno na tihem odobravano in spoštovano, se zgub- malo želja. (Epikur)
ljam. Mar je blišč, ki ga opazujem okrog sebe, res pot do Dobrin je dovolj za vse potrebe, ne pa tudi za ves
osebnega zadovoljstva, izpolnjenosti, sreče ljudi? Mar ni pot pohlep. (Mahatma Gandhi)
do bogastva v kupčkih le izguba dragocene sledi človečnosti Narod naj ne bo cenjen po tem, kako skrbi za
in prijazne topline za sočloveka? In ali še sploh znamo poi- višji sloj, ampak po tem, kako skrbi za najnižjega. (Nel-
skati poti do iskrivih očk, ter jim podariti delček bogastva, ki son Mandela)
smo mi sami? Ne moreš biti srečen, če je preostali del človeš-
tva nesrečen. Si nerazdružljiv del človeške skupnosti.
Sam moraš biti sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Deli svoje blagostanje z drugimi, prizadevaj si drugim
(Mahatma Gandhi) olajšati trpljenje Občuti bolečino sočloveka kot svojo,
Šele ko bo posekano poslednje drevo, ko bo zastrup- na uspeh drugega glej kot na svoj uspeh. Videti vse druge
ljena poslednja reka, ko bo ujeta poslednja riba, boste sprevi- kot sebe in sebe kot druge je bistvo služenja. (Sathya Sai
deli, da denarja ne morete jesti. (Indijanec iz plemena Cree) Baba)
Bogati morajo žrtvovati svoje želje, da bi revni lah- Revščina je najhujša oblika onesnaženja. (Indi-
ko zadovoljili svoje potrebe. (Sathya Sai Baba) ra Gandhi)
Ne moremo delati velikih stvari. Le majhne stvari z Lrga
RAZVEDRILO januar 45
JEŽKOV KOTIČEK
Tisoči obrazov
Zlagal bi se, če bi rekel, da me je Črna celina s svojimi
čari neverjetno privlačila že od nekdaj. Potem se je
zgodilo nekaj, kar je spremenilo moje življenje. Zgodila
se je Afrika. Ne le, da danes z največjim veseljem prebe-
rem, kar mi o tej čudoviti celini pride pod roke. V meni še
vedno tli upanje, da znova začutim ...
Potruditi se moram, da v tokratni predstavitvi opravičim
izbor knjige, ki svojo vsebino ponovno črpa v srcu črne Afrike.
Saj se še spomnite Nub, kajne?! Zemlja, za katero se zdi, da jo
mogočni Nil veže, napaja in razdvaja hkrati, ima namreč več
obrazov. Natančneje neskončno obrazov in nikoli ne boš
spoznal vseh. Lahko se le prepustiš in privoščiš človeku v sebi
kanček tistega, kar ti je pravzaprav po sreči bilo dano.
Sonja Porle
Porle, ki je knjižno nebo razsvetlila že s svojim pr-
vencem Črni angel, piše nekako drugače. Težko pojasnim! Pi-
še preprosto, natančno, bogato in nenarejeno. Kakor da ji niti
za hip ni bilo potrebno pomisliti, kako bi svoje srečanje s temi
čudovitimi ljudmi prenesla na papir. V knjigi Barva sladke
čokolade govori o svoji Afriki, o svojem pogledu, o svojem is-
kanju. Zanimivo, da se je veliko in natančno posvetila najraz-
ličnejši afriški glasbi in ljudem, ki jo ustvarjajo. Knjigo se-
stavlja 14 zgodb, ki so razdeljena v 3 tematska poglavja, vsaka
od njih pa je v letih od 1994 – 1998 že bila objavljena bodisi v
Sobotni prilogi Dela, reviji GM ali reviji Muska.
Znani novinar je v predgovor knjigi med drugim zapisal:
"Če se ti v Afriki malo ne zmeša, nisi normalen. In Sonja je
imela prav. Srečanja z Afričani odprejo pot domišljiji in zara-
di teh poti so potopisi po afriških deželah vedno tudi potova-
nja po imaginarnih krajih." Prepričajte se sami!
V pozni starosti je tiho in nepričakovano za vedno prene-
Jež svetuje, vi preberete: hala ustvarjati švedska mladinska pisateljica Astrid Lindgren.
Sonja Porle, Barva sladke čokolade Njene zgodbe pa nas bodo k sreči vedno razveseljevale. Otroci
je tako ne bomo nikdar pozabili.
