Revija Tabor 2007/9
Skupaj smo lepši ... 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
10 september
Taborniki smo zakon SiNi
TABORNE NAVADE: TABORNI GOSTJE
Gostje na taboru so stalnica vsakega tabora. Skoraj nemogoče je pričakovati, da v času
taborjenja ne bi imeli nobenega nenapovedanega ali napovedanega gosta. Gostje, pa
naj bodo dobrodošli ali ne, so tisti, ki bodo dobro ali slabo besedo o taboru zelo hitro
ponesli v svet, zato je z njimi potrebno ravnati v rokavicah. Najbolje pa je, da z njimi
ravnate tako, kot si želite, da bi oni ravnali z vami. Seveda pa so tu taborniške navade,
ki bi se jih vsi lahko skušali držati.
"Marš" ven iz tabora!
To verjetno niso besede, s katerimi bi pričakali kakšnega gosta.
Vsekakor pa se to tudi dogaja. Da pa bi se izognili slabim govori-
cam o takšnih in drugačnih dobrodošlicah, si preberite naslednje
taborne navade in se jih seveda skušajte v prihodnje držati.
Sprejem pri vhodu
V tabor naj ne bi brez spremstva stopil nihče. Za to naj bi poskrbel dežurni pri vhodu. Žal je ta
navada v zamiranju, saj je takšne dežurne le stežka še kje opaziti. Dolžnost dežurnega pri vhodu je
povsem enostavna. Poiskati mora starešino tabora in ga obvestiti o obisku. Starešina tabora prevza-
me gosta, dežurni pa ostane pred vhodom. Zakaj je takšno dežurstvo dobrodošlo? Vkolikor ga ni,
vsak obiskovalec
brez naše vednosti
vstopi v tabor, si
ogleduje kaj se
dogaja, moti pro-
gram, zgodi se pa
tudi lahko da od-
pelje svojega otro-
ka iz tabora brez
naše vednosti.
Morda bi takšno
dežurstvo bilo pa-
metno uporabiti
predvsem čez vi-
kende, ko se
pričakuje največ
obiskov staršev.
DOGODIVŠČINA 11
Sprejem povabljenih gostov
Vkolikor goste povabimo v tabor ob
določenem času, jih pri vhodu v tabor pričaka-
mo v krojih in jim ponudimo kruh in sol. Pozdravi
jih starešina tabora in jih odpelje v tabor. Žal je
tudi ta navada v izumiranju, saj v zadnjih letih te
navade ni bilo moč opaziti nikjer.
Obiski staršev
Sploh ni važno, če taborite na osamljenem
otoku sredi morja, daleč stran od staršev, bo pot
na otok vsekakor našlo vsaj nekaj izmed njih.
Četudi takšnih obiskov nihče od tabornega
vodstva ne mara preveč, jim tega ni za zameriti.
Nekateri so nekdaj bili taborniki in sedaj preko
teh obiskov svojih otrok podoživljajo svoje stare
taborniške čase. Na takšne dneve (ponavadi so
to vikendi) moramo vedno biti dobro pripravlje-
ni. Vnaprej moramo določiti čas obiskov in kdaj
morajo svoje otroke, v kolikor jih odpeljejo ven
iz tabora, pripeljati nazaj. Tudi program dela
mora biti prilagojen stalnim prekinitvam ter od-
hodom in prihodom otrok.
Knjiga vtisov
Knjiga gostov je zelo stara navada. V takšno
Brezplačen dan knjigo naj bi se vpisovali gostje in poleg imena
Ta navada je tudi mednarodna, vendar mo- pripisovali tudi pripombe o taboru. Takšna knji-
ram žal reči, da je ta navada bolj mednarodna ga bi znala biti zelo dobrodošel način pridobiva-
kot naša. V tujini si v tujem taboru vedno dobro- nja mnenj od zunanjih opazovalcev, ki na tabor
došel in boš streho nad glavo vedno dobil brez gledajo malce z drugačnimi očmi kot mi. Žal pa
problema, pa tudi kaj za pod zob se bo našlo. je tudi ta navada že skoraj izumrla.
Žal pa se pri nas zadnje čase na veliko dogaja,
da gostje niso več dobrodošli oziroma te že pri
vhodu pričakajo mrki obrazi in stavek "ena noč
20 evrov". Res je, da sedanje razmere ne omo- Darilce
gočajo, da bi si lahko to navado privoščili prav Vsakemu gostu, ki obišče tabor, namenimo
vsi rodovi. A vendarle menim, da bi vsak lahko simbolično darilce. V ta namen lahko izdelamo
ponudil brezplačno vsaj prenočišče ali prostor, rodov bilten, rodovo glasilo ali pa drobne pozor-
kjer si lahko postaviš lastni šotor. V kolikor pa nosti v tabornih delavnicah. Vsak gost bo takšne
ostane kaj hrane, pa seveda tudi obrok. Nekdaj pozornosti zelo vesel. Žal je tudi ta navada sko-
je veljalo, da bo, vkolikor želi ostati še kakšen raj povsem izumrla. V kolikor te navade ni moč
dan več, gost v tem primeru svoje bivanje v ta- izvajati, bi bila dovolj tudi lepa beseda, zahvala
boru bodisi plačal, bodisi odslužil z delom v ta- ob obisku ali vsaj krepak stisk rok in vsak gost bi
boru. odšel domov z dobrim občutkom.
