Revija Tabor 2007/9
Skupaj smo lepši ... 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
4 september
DREVO Aleša
Krošnja
Iz debla rastejo veje, najprej debele, nato pa
vedno tanjše, ki nosijo liste.V drevesni krošnji lah-
Drevo kot tovarna ko naštejemo okoli 800.000 listov. Če bi liste
zložili na tla enega poleg drugega, bi lahko z nji-
Korenine drevesa na dan posrkajo mi prekrili kar štiri košarkaška igrišča.
24 kilogramov vode ter jo skupaj z mi-
neralnimi snovmi iz zemlje preko debla
in vej črpajo v liste. Listi na dan vsrkajo
kar 55 kilogramov ogljikovega dioksi-
da iz zraka in ob pomoči sončne svet-
lobe kot v tovarni pridelajo 38 kilogra-
mov grozdnega sladkorja in 41 kilo-
gramov kisika. Ta zadostuje za dihanje
kar desetih ljudi.
Deblo
Deblo je sestavljeno iz kolobarjev lesa, obdaja pa ga
lubje. Po olesenelih cevkah v deblu drevo črpa vodo iz
korenin preko vej v liste. Poleti se drevo hitro debeli, je-
seni se rast upočasni, pozimi pa skoraj ustavi. Zato v pre-
rezanem deblu lahko vidimo kolobarje, ki jim pravimo
letnice. Če jih preštejemo, lahko vidimo, koliko je drevo
staro. Po teh letnicah so ugotovili, da je najstarejše drevo
na svetu staro kar 4600 let.
Korenine
Tako kot se iz debla navzgor širi-
jo veje, se v zemljo širijo korenine,
od debelih, pa vse do kot las tankih
koreninic. Korenine iz tal srkajo
vodo in mineralne snovi, ki jih drevo
nujno potrebuje za rast. Poleg tega
pa bi brez globoko segajočih in pre-
pletenih korenin drevesa lahko pre-
vrnil že lahen piš vetra.
IGRA 5
Aleša
Meti
Novo šolsko leto se pravkar začelo in Pisane
kače so se zbrale na prvem vodovem srečanju.
"Se spomniš nevihte na taborjenju?" je Rok
dejal Matevžu. "Seveda, pa nočnega pohoda
med ruševinami starega gradu!" je odvrnil
Matevž. "Uh, mene je še vedno strah," je
zavzdihnila Mojca. Takrat se je vodnik Luka
domislil: "Kaj ko bi strah pred skrivnostnimi
ruševinami pregnali na prvem vodovem izletu?"
Sončno septembrsko soboto so Pisane kače
sedle na vlak in prepevale, dokler vlak ni ustavil
na majhni železniški postaji. Oprtali so si nahrbt-
nike in veselo poskakali na peron. Vodnik Luka
je iz žepa potegnil zemljevid in kompas ter de-
jal: "Danes me boste vi vodili na izlet!" Tina, ki
si je že ogledovala zemljevid, je vzkliknila: "Ali
se nismo dogovorili, da obiščemo ruševine gradu
Kamen? Tu na zemljevidu vendar ni nobenega
znaka za ruševine!" "Seveda," je dejal Luka,
"bilo bi prelahko. Zato sem vam zemljevid raz-
rezal na več delov in naslednji del boste dobili
šele, ko opravite nalogo."
Najprej sta orientacijo vodila Tina in Rok.
Vsakič, ko jim je Luka dal nov kos zemljevida so
se zamenjali. Preskakovali so blatne jarke, se
prebijali skozi zaraščeno grmovje, grizli kolena v
hrib in nato po travnatem pobočju tekli v dolino.
Za vsak nov del zemljevida so morali opraviti na-
logo. Katja in Aleš sta zavezovala vozle, Urša in
Jure plezala na bližnje drevo, Mojca in Matija
sta iskala užitne rastline, Anja in Matevž pa liste
petih različnih dreves.
Na zadnjem kosu zemljevida so Pisane kače kače so se tistega večera prav kraljevsko najed-
zagledale svoj današnji cilj. Oseverili so zemlje- le na ognju pečenih hrenovk in tvista, si ogleda-
vid in odhiteli proti gradu. Preko starih, z ma- le skrite kotičke gradu, nato pa zaspale v sobi
hom in bršljanom obraščenih zidov, so se vile čisto na vrhu grajskega stolpa.
stopnice na glavno grajsko ploščad, kjer jih je
pričakal v viteza oblečen oskrbnik gradu. "Pri- "No, Mojca, te je še strah grajskih ruševin in
pravil sem vam srednjeveške obleke, da boste stolpov?" je povprašal Luka, ko so naslednji dan
danes lahko pravi vitezi in grajske gospodične," zopet sedeli na vlaku. "Kje pa, še dobro da je v
je dejal in jim pokazal veliko škatlo z oklepi, Sloveniji še veliko starih gradov, ki jih lahko
šlemi in krinolinami. Gosposko oblečene Pisane obiščemo!" se je zasmejala Mojca.
