Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Mreža NVO za vseživljenjsko učenje
Vsakič izumljati kolo je izguba časa
O mreženju s Hansom Holmenom
Mreža eduAkcija je konec septembra gostila profesorja Hansa Gunnarja Holmena z univerze v
Linkopingu. Simpatični Šved je vrsto let delal z nevladnimi organizacijami v Afriki, ki so ob finan-
ciranju razvitega sveta nudile pomoč afriškemu prebivalstvu. Ob tem je Holmen raziskoval načine,
prednosti in slabosti mreženja med nevladnimi organizacijami. Povabili smo ga, da nam je prek
delavnice in okrogle mize pomagal poglobiti razumevanje mrežnega povezovanja. Tukaj objavljamo
del intervjuja, ki smo ga na temo mreženja v NVO naredili s Holmenom.
Kaj je osnovno načelo mreženja?
To je nekaj, kar počneš, ne nekaj, kar imaš. Mreženje je
sredstvo komuniciranja med neodvisnimi organizacijami ali
posamezniki, ki delijo izkušnje, da bi mobilizirali podporo
za nek namen, da bi se učili en od drugega. Mreženje naj bi
bil poceni in neposreden mehanizem za vse, ki delijo iste
interese, da delijo izkušnje in morda vsi nekaj pridobijo iz
tega. Skratka, mreženje je nekaj, kar počnemo, da bi izboljšali
druge stvari, ki jih sicer počnemo.
Katere dejavnosti so najbolj bistvene za mreženje?
To je odvisno od vrste organizacije in njene velikosti
Mnoge organizacije so majhne, odvisne od prostovoljnega
dela, z omejenimi izkušnjami - in te morajo vedeti, da tudi
druge zanimajo isti problemi. Mogoče ugotovijo, da lahko Hans Holmen
dosežejo več, če sodelujejo. Dobro se je učiti od drugih. Ne
more vsak izumiti kolesa; in če ga, je to izguba časa. Bistveno Mreža eduAkcija 10. oktobra zaključuje
je z drugimi deliti tisto, kar imamo, tudi če se nam ne zdi projekt, ki so ga sofinancirali Evropski
tako pomembno. Izkušnje in mnenja delimo, da prispevamo v
mrežo. Če zadržujemo informacije, nič ne prispevamo in tudi
strukturni skladi in Ministrstvo za javno
drugi nam potem ničesar ne vrnejo. upravo. Skupaj s šestimi partnerji smo se
Kako ljudi aktivirati, da prepoznajo pomen mreženja in že prijavili na razpis, ki bo, v kolikor bomo
se aktivno vključijo z namenom doseči spremembe na izbrani, omogočal nadaljevanje mreže v
bolje v družbi?
Ljudi najbolj zanima tisto, s čimer se srečujejo v vsak-
sedanjem in še razširjenem okviru. Vendar
danjem življenju in kjer lahko sami nekaj naredijo. Da bi jih pa bo mreža eduAkcija v vsakem primeru
nagovorili, se je treba osredotočiti na zelo konkretne prob- nadaljevala svoje poslanstvo, se trudila
leme, učenje, izmenjavo informacij in izkušenj, na ustvarjanje
povezovati vsa društva, zveze in zavode s
zaupanja. Šele čez čas, ko imaš večjo mrežo ter so udeleženci
mreže aktivnejši, lahko postopoma nagovarjaš tudi druge področja izobraževanja in usposabljanja ter
teme. Ne moreš narediti karkoli glede vsega, kar te moti, skušala izboljšati prepoznavanje in prizna-
a osredotočiš se na to, kar lahko narediš. To daje pozitivne vanje znanj, pridobljenih v neformalnem
izkušnje in občutek, da si sposoben nekaj narediti. Če začneš
izobraževanju ter z delovnimi izkušnjami v
graditi mrežo na kompleksnih temah, je zelo težko zagotoviti
trajnost. Mreženje je učenje, izmenjava in postopno napredo- nevladnem okolju.
vanje na zahtevnejše teme. Še naprej se lahko obrnete na nas preko
Miha Bejek naslova info.eduakcija@gmail.com.
14
AKTUALNO 15
Gašper Cerar in Ana Britovšek
arhiv Romana Volčiča
InTervju
Roman Volčič - Romc
"Tabornik se ne nikoli ne izgubi, morda le kdaj zaide z idealne poti."
ali pa "Lep res nisem, ampak simpatičen pa ..." sta dva bolj priljublje-
na slogana našega Romca.
Zagotovo lahko rečemo, da je v svoji 36-letni taborniški karieri pustil
največji pečat v Rodu močvirskih tulipanov in je najbolj zaslužen, da je
RMT danes to, kar je. Res, da se danes s programom in vodenjem rodu
ukvarjajo mlajši, a ko ga potrebujemo, je vedno pripravljen pomagati.
Roman je tudi pionir razvoja orientacijskega teka v Sloveniji in še bi la-
hko naštevali. Skratka, je tabornik po duši in srcu in tak bo tudi ostal.
Veliko smo se od njega že naučili, veliko pa se še bomo!
