Revija Tabor 2010/10
Taborniki smo zakon! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 oktober
Tabor na obisku Rod soških mejaš
“Zdaj smo še v Kekčevi deželi na Drčovem Rutu pri
Kranjski Gori. Po objavi tega pisma pa bomo že doma
v Novi Gorici, kjer se bomo skušali privaditi staremu
načinu življenja. Pričeli bomo misliti na šolo, na delo MČ-ji
v delavnicah in v pisarnah. Naš tabor pa nam bo ostal
Družino medvedkov in čebelic združujejo taborniki vseh
v svetlem spominu in bogatejši bomo za mnoga nova
spoznanja. Pri tem pa je poglavitno eno: taborni krog,
treh novogoriških osnovnih šol ter osnovne šole iz Solkana.
v katerem je ves čas našega taborjenja kot olimpijski Poleg tedenskih vodovih srečanj in krajših akcij, ki so jih MČ-
ogenj gorel naš taborni ogenj, nas je zbližal in po jčki deležni vsak mesec, je vrhunec njihovega programa prav
življenju drug poleg drugega, z istimi hotenji, smo gotovo štiridnevno jesenovanje, ki poteka med jesenskimi
postali nerazdružni.” (iz pisma mejašev s prvega šolskimi počitnicami. Mnogi otroci takrat prvič v življenju za-
taborjenja - Primorske novice, 29. 7. 1955) pustijo svoje starše, spoznajo čare in veličino taborništva ter
se domov vrnejo nasmejanih obrazov in polni novih izkušenj.
Vodniki pa iz te akcije in otrok črpajo prepotrebno energijo za
uspešno nadaljevanje taborniškega leta.
Trinajst PP-jev se je udeležilo vodniškega tečaja SPOOT na Pšenku
nad Idrijo.
Najpogosteje taborimo na našem tabornem
prostoru v vasi Podgozd pri Žužemberku, kamor
pogosto zahajajo tudi drugi rodovi.
Le malo rodov v Sloveniji je toliko starih kot kraj, iz kat-
erega prihaja. Rod soških mejašev iz Nove Gorice je eden
izmed takšnih. Le nekaj let po začetku gradnje tega mladega
mesta, natančneje 13. januarja 1955, je Rudi Hönn, velik ljubi-
telj narave in taborništva, v Novi Gorici ustanovil taborniško
društvo ter postal prvi starešina. Še istega leta so mejaši
organizirali prvi tabor in za Primorske novice napisali zgornje GG-ji
vrstice. Rudi je od takratnih “zelenih” tabornikov želel, da Konec 80. let prejšnjega stoletja je takratni Odred soških
postanejo ljubitelji narave ter zagovarjal načelo “vrnitev k mejašev zaradi kadrovskih težav prenehal delovati, podobni
naravi”. Njegove besede služijo kot vodilo pri oblikovanju problemi pa se pojavljajo tudi po letu 1995, ko so bivši Mejaši
programa in aktivnosti Roda soških mejašev tudi danes. obudili taborništvo na Goriškem. Stalno je namreč opazno po-
manjkanje dotoka novih PP-jev, ki bi lahko uspešno nadaljevali
20 novih PP-jev je razlog za optimistično prihodnost. poslanstvo rodu. Zato smo v zadnjih letih v RSM-ju spremenili
način dela z GG-ji, ki so po našem mnenju najpomembnejša
družina v rodovi strukturi. Po prestopu iz MČ-jev se taborniki
vseh štirih osnovnih šol združijo v en vod, srečanja pa izvajajo
v našem taborniškem dvorcu na obrobju mesta. Tako smo
vse do letos najverjetneje držali tudi naziv največjega GG
voda. 5ekob4h je tako štel kar 22 članov. Tak način dela ima
sicer svoje slabosti in zahteva vodnike z vizijo, močno voljo
in jeklenimi živci, vendar pa se ob vsakotedenskih srečanjih
ustvari klapa, zaradi katere se za prihodnost roda ni bati.
AKTUALNO 19
ev Nova Gorica Svit Trkman
arhiv RSM
PP-ji in “starci”
Klub popotnikov in popotnic vsako leto bolj prevzema va-
jeti delovanja roda v svoje roke. Da bi bil prenos poslov na novo
generacijo čimbolj tekoč in brez pretresov, smo letos uvedli
dvojne funkcije. Vsako funkcijo v rodu (razen starešine) tako
izvaja popotnik ali popotnica ob mentorstvu enega “starca”,
klub starcev pa poleg podpore mlajšim nove izzive najde na
območju. Študentje našega in še petih severnoprimorskih
rodov smo tako pred tremi leti ob vsakotedenskih srečanjih v
ljubljanskem UFO-tu v Rožni Dolini ponovno obudili delovanje
Severnoprimorske območne organizacije tabornikov, po vrsti
MČ, GG in PP srečanj pa smo letos SPOOT-ovci samosto-
jno in povsem uspešno izvedli tudi vodniški tečaj, ki se ga je
udeležilo 27 tabornikov iz Nove Gorice, Idrije, Spodnje Idrije,
Cerknega, Tolmina in Ajdovščine.
Obnova taborniške hiške v Čepovanski dolini se bliža koncu,
hiška pa že gosti letna planiranja, jesenovanja in zimovanja
našega in drugih rodov.
Vrnitev k naravi
Pravijo, da se zmagovalnega konja ne menja. Besede “vr-
nitev k naravi”, ki nam jih je v temeljni kamen vklesal Rudi
Hönn, so še vedno naše vodilo. V tem duhu smo leta 2008 daleč
od civilizacije, na Lokvah nad Novo Gorico, sredi travnikov in
gozdov soorganizirali državni mnogoboj. Tudi na taborjenjih
se odklopimo od civilizacije, nimamo elektrike, mobitelov
ter zidanih objektov. Povsem nam zadostuje travnik, reka ob
njem ter sinje nebo nad nami. In četudi se je za takšen način
taborništva čedalje težje boriti, saj tudi nam moderen način
RSM-jevci smo vedno znali poskrbeti tudi “za
življenja čedalje ostreje zarisuje pot, pa je poglavitno eno:
klapo”. Na naših koncertih na Zletu v Tolminu in
taborni krog, v katerem ves čas našega taborjenja kot olimpij na Pow-wow v Ilirski Bistrici je “muvala” vesoljna
ski ogenj gori naš taborni ogenj, nas zbliža in po življenju drug taborniška Slovenija.
poleg drugega, z istimi hotenji, ostajamo nerazdružni.
