Revija Tabor 2010/9
Izognite se rutini 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Strokovno
O umetnosti mreženja
V mreži eduAkcija se že dobro leto ukvarjamo z mreženjem med nevladnimi organizacijami (NVO)
in ob tem odkrivamo mnoge prednosti mreženja in mnoge pasti. Veliko smo se že naučili, a procesa
nikakor ni konec, saj je treba mrežo stalno razvijati in prilagajati, da obstane. Da bi se naučili še več,
prihaja k nam mednarodni strokovnjak s področja mreženja NVO Hans Holmen z Univerze v Linkop-
ingu na Švedskem. Vse NVO ste vabljene tako na delavnico kot na okroglo mizo, ki ju bomo izvedli.
Za uvod v mreženje v NVO, tukaj povzemamo nakaj načel “umetnosti mreženja”, ki jih je zapisal
Hans Holmen.
Najprej je treba opredeliti, kaj razumemo pod
pojmom mreža. Mreža je prostovoljni mehani-
zem za učenje in komunikacijo med avtonomnimi
udeleženci, ki je odvisna od delovanja svojih članov.
Če člani mreže nič ne prispevajo, ni mreženja in tudi
ne mreže. Mreža je torej mehanizem, ki povezuje
ljudi ali organizacije, ki delijo skupni cilj. Mreženje
je najbolje začeti okoli neke skupne vizije, ki že ob-
staja med potencialnimi člani mreže, in na tem zgra-
diti nadaljnje sodelovanje. Treba se je zavedati, da
četudi se je pomembno in včasih celo nujno mrežiti,
so mreže sredstvo za doseganje določenih ciljev - in
niso cilj same po sebi.
A kakšne so razlike med nevladno organizacijo
in mrežo? Mreže običajno niso tako formalizirane
kot organizacije, so manj birokratske in manj
hierarhične. In če lahko trdimo, da so organizacije
vsaj deloma obrnjene navzven, da bi ponudile neke
storitve tistim, ki niso del organizacije, se mreže pri- je ta, da so mnoge mreže NVO (tako kot tudi same
marno vzpostavijo, da bi služile tistim, ki so znotraj nevladne organizacije) odvisne od posameznikov in
mreže. Za mreže NVO je zelo pomembno, da so vsi njihovih osebnih zvez. Še pogosteje pa teževa obstaja
člani mreže prostovoljno in da ob izvajanju skupnih v neskladnosti ciljev mreže in pričakovanjih članov.
aktivnosti ostaja avtonomija vsake posamezne or- V kolikor se dejavnosti ne prilagaja pričakovanjem
ganizacije v mreži nedotaknjena. Da bi lahko mreža članov mreže, delovanje mreže ni več smiselno.
delovala dlje časa, je običajno nujna vsaj neka stopnja Vedno so aktivnosti mreže bolj pomembne od
formalizacije. Centralizirana koordinacija je ključ do formalnih struktur. Občutek povezanosti in pripad-
dobrega vodenja mreže, pišejo strokovnjaki. Stopnja nosti mreži namreč izvira predvsem iz komunikacije,
formaliziranosti je še posebej pomembna, kadar se manj pa iz organiziranosti mreže. Člani morajo biti
mreže spustijo na področje zagovorništva in ust- seznanjeni z aktivnostmi in v njih prepoznati lastni
varjanja politik. Zelo jasno mora namreč biti, koga interes. Vsaka mreža ima sicer svoje lastne poseb-
lahko mreža zastopa, v čigavem imenu lahko govori, nosti, a obenem obstaja nekaj pravil, ki se jih je dobro
saj le tako lahko deluje kot pomemben partner v držati. Več o “umetnosti mreženja” pa na delavnici
pogajanjih in odnosih izven mreže. z Hansom Holmenom, 27. septembra. Informacije
Mreže NVO imajo običajno omejeno življenjsko o delavnici in okrogli mizi poiščite na spletni strani
dobo, ki je povezana z doseganjem njenih ciljev, in se www.eduakcija.si in info@eduakcija.si.
običajno ne morejo vzdrževati same. Eden od razlogov Miha Bejek
22 Ljudje v mreži nam lahko pomagajo s koristnimi informacijami, nasveti, idejami
Metoda
Odprti prostor
Ste že kdaj ugotovili, da je na srečanjih, posvetih in konferencah izmenjava mnenj in pogledov
udeležencev najbolj vroča med odmori? Na podlagi tega opažanja je Harrison Oven v poznih osem
desetih letih v Združenih državah Amerike razvil metodo “Open space technology” ali po naše
“odprti prostor”.
Metoda, ki skupini različno mislečih ljudi omogoča
demokratični okvir za obdelovanje kakršnekoli vse-
bine brez predhodnih priprav, je danes pogosto upo
rabljena povsod po svetu. Odprti prostor je preprost
za organizacijo. Ima kratek uvod in se nadaljuje z ak-
tivno participacijo vseh udeležencev. V njem lahko
sodeluje od 10 do 500 in tudi več ljudi. Lahko traja od
nekaj ur do več dni. Vzpodbuja dinamiko in interaktiv-
ni proces, ki vodi v spontano vodenje in menjave vlog. in “metulji”. Čmrlji so udeleženci, ki sodelujejo pri
Metoda daje najboljše učinke kadar imamo: aktu delu več skupin, s svojimi “preleti” pa prispevajo k
alen, udeležencem skupen in celovit vsebinski okvir; prenašanju in medsebojnemu oplajanju idej. Nas-
v katerem se prepletajo interesi različnih skupin lju- protno so metulji bolj tihi in le redko pridejo v kakšno
di; ki s svojim sodelovanjem prevzemajo odgovornost skupino. Njihova lepota je v razmišljanju, in če njihov
za odločitve; ki jih ne moremo predvideti v naprej; razmislek zaide v skupino, lahko pomembno vpliva na
vendar moramo do njih priti čim prej. razmišljanje skupine. Metoda vzpodbuja udeležence
Štiri osnovna načela metode: k odprtosti in radovednosti tudi s splošnim nasve-
• Sodelovanje je prostovoljno (Kdorkoli pride, tom: “Bodi pripravljen, da boš presenečen.”
je pravi).
• Sodelovanje je časovno neobremenjeno (Ka Proces
darkoli se začne, je pravi čas). Na začetku se najavi temo in obrazloži metodo.
• Ko ni več kaj povedati, sodelovanje zaključimo Sledi zbiranje idej tematskih skupin. Kdor ima temo
(Ko je konec, je konec). (vprašanje, dilemo, razmišljanje), ki bi jo rad iz-
• Sodelovanje ne temelji na pričakovanjih (Kar- postavil in prediskutiral z ostalimi, jo napiše na list z
koli se zgodi, je edina stvar, ki se lahko zgodi). naslovom teme in imenom predlagatelja. Ideje se ra-
Metoda deluje na podlagi “zakona dveh nog” oziro zobesijo na “oglasni deski”, udeleženci pa se vpišejo,
ma mobilnosti. Kadarkoli lahko vstopiš ali izstopiš iz v katerih tematskih skupinah želijo sodelovati.
tematske skupine in se pridružiš drugi. Če te tema ne V različnih delih prostora, kjer so le stoli v krogu
zanima ali se v njej ne počutiš več koristnega, je čas, in tabla za zapisovanje, se zberejo tematske skupine
da se pridružiš drugi. Posebnost so tudi t.i. “čmrlji” in začnejo z diskusijo - oblikuje se “odprti prostor”.
Predlagatelji prevzamejo odgovornost za zapisovanje
povzetkov idej oziroma oblikovanje nabora spoznanj
(predlogov, idej, rešitev). Sledi predstavitev ključnih
spoznanj: v obliki zbirke povzetkov, posterjev, misel-
nih vzorcev, e-oglasna deska. Druga faza je namen-
jena akcijskemu načrtovanju. Postopek je podoben,
rezultat pa konkretni dogovori: zbirka predlogov,
akcij, nalog, projektov. Za konec izvedemo še vred-
notenje procesa
Tadej Pugelj
in kontakti. Sklepajmo torej nova prijateljstva in poskusimo kaj novega. 23
