Revija Tabor 2010/9
Izognite se rutini 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
36 september
(Ne)potrebna modernizacija
Sem eden izmed tistih zanesenjakov, ki ga neizmerno zanimajo Jure Ausec - Bajs
in zabavajo dosežki moderne tehnologije - od visoko tehnoloških Jaka Bobnar
pogruntavščin do cenenih kitajskih elektronskih igrač. In morda
prav zato ohranjam prepričanje, da pri tabornikih tega ne
potrebujemo, da lahko vsaj med taborjenjem nekoliko pobeg-
nem nazaj k naravi. Zdi se mi, da moramo taborniki kljub vsemu
napredku ohranjati določeno mero tradicije. Saj si predstavljate,
da ni enako, če bi namesto tabornega ognja zvečer prižgali re-
flektor. A žal vedno manj rodov zdrži na taborjenju brez elektrike,
veliko jih s seboj vzame računalnik in prenosni internet. Kar se mi
zdi velika škoda.
Kljub vsemu pa taborniki ne bi sme- solarni modul, regulator polnjenja, aku- da se je dalo celo normalno brati. Tak
li ostati »v srednjem veku«. So neka mulator, kable, stikala in žarnice. S ta- sistem je precej bolj varen, tih, ekološki
tere stvari, ki pripomorejo k varnosti ali kim sistemom smo osvetljevali členarja in na dolgi rok tudi cenejši (življenjska
pa so bolj ekološke in jih zato vsekakor in kuhinjo - za šest členov sta zados- doba nad 25 let) od plinskih svetilk, ki
moramo uporabljati tudi taborniki. Tak tovali že dve žarnici, medtem ko smo za jih je treba menjati, menjevati stekla,
primer so recimo kemična stranišča običajno razsvetljavo porabili najmanj ki se razbijejo, mrežice, plinske kartuše
v primerjavi z latrinami. Taka koristna eno plinsko svetilko za vsako mizo. itd. Poleg tega pa se je vsako leto kdo
pridobitev se mi zdi tudi solarni sistem, Seveda sta dve žarnici razsvetlili šotor na njih vsaj malo opekel. Za občutek
ki ga je letos kupil naš rod, vključuje pa precej bolje kot plinske svetilke, tako naj povem, da je 80 W solarni modul
dovolj močan, da poleg razsvetljave
(več kot en dan neprestanega gorenja
žarnic, odvisno seveda od kapacitete
akumulatorja) omogoča tudi polnjenje
mobitela starešine, mi pa smo priklopili
tudi električno hladilno torbo za hitro
pokvarljiva živila.
Tak kvaliteten in varen sistem je
mogoče dobiti že za nekaj sto evrov,
kar si taborniški rodovi po mojem lahko
privoščimo. Poleg tega pa ne pokvari
taborniškega vzdušja, saj ne zahteva
nikakršnega vzdrževanja na taboru, prav
tako pa ne povzroča hrupa in nadležnih
vonjav kot agregati. In letos smo lahko
prvič tudi v dežju izvajali program v
šotoru, ne da bi nas po eni uri bolele
oči zaradi prešibke svetlobe. Vsekakor
svetujem, da rodovi razmislite o na-
kupu.
Sodelovali smo v ekološkem projektu evi-
dentiranja solarnih elektrarn v Sloveniji.
AKTUALNO 37
Pohodni tabor Morskih viharnikov 2010
Emy Poljanšek in Zala Rejc
Miha Bejek
GG-ji in PP-ji iz Rodu morskih viharnikov iz Portoroža
smo se 12. julija odpravili na pohodni tabor: iz Kamnika
čez Veliko planino do Ljubljane.
se pred dežjem skrili v štalo planšarije, njegovo okolico. Po zelo poučnem ogle-
kjer smo poizkusili domače kislo mleko du smo pot nadaljevali proti Medvodam,
ter pili kravje mleko. Po dežju se nam kjer smo se ustavili v trgovini in malicali
je pridružil še piranski tabornik, ki je okusno lubenico. Kmalu smo prispeli
nadaljeval pot z nami vse do Doma na do rezidence Ravnikar ob Zbiljskem
planini Kisovec. Tam smo za večerjo jezeru. Tam smo si privoščili prho s
dobili slastne čevapčiče in uživali ob »šlaufom«, nakar smo poiskali prostor
tabornem ognju. za bivak in skuhali še zadnjo večerjo na
V sredo smo nadaljevali pot v dolino bivaku. Borut s svojimi pomočniki GG-ji
proti Komendi, kjer je orientacijo prev- je skuhal odlično pašto karbonaro.
zel Borut. Malo pred prostorom za bivak V soboto smo se vsi polni
smo naleteli na trening motokrosistov. pričakovanja odpravili na pot proti Lju-
Po daljši malici smo se počasi odpravili bljani. Šli smo čez Šmarno goro, kjer
do mesta, kjer smo postavili bivak in so nas vsi čudno gledali zaradi naših
skuhali polento z ragujem. V četrtek ogromnih nahrbtnikov. Po spustu v
je orientacijo prevzela Zala, zato je pot Tacen smo se povzpeli na avtobus do
Jutranje sence Morskih viharnikov. trajala malo dlje. Odpravili smo se do centra Ljubljane, kjer smo se utabo-
Brnika, kjer smo gledali letala pri pris- rili pri Tinetu na Cigaletovi. Tam smo
V ponedeljek smo se že ob 5.00 tajanju in vzletanju. Letala so na nas si pripravili hladno »kočerjo«. Zvečer
zbrali na železniški postaji v Kopru in vplivala kot uspavalne tablete, zato smo smo se odpravili na nočni sprehod
se z vlakom podali na dolgo pot do Lju- tudi malo zaspali. Pot smo nadaljevali po Ljubljani in se na Jakopičevem
bljane. Ko smo čakali še na vlak za Kam- proti Smledniku, vmes pa smo prespali sprehajališču usedli na šotorke ter
nik, smo se zelo lačni odpravili na burek v bližini Hraš pod čarobnim drevesom nazdravili s čokoladnimi palačinkami.
v bližnjo pekarno. Po razdelitvi skupne (Avatar). Zjutraj smo se odpravili na- Zadnji dan smo se podali na fotoorien-
opreme in nahrbtnikih napolnjenih do prej proti Zbiljam. Orientacijo je pre- tacijo po Ljubljani, po kosilu pa smo se
konca smo se odpravili iz Kamnika do vzela Emy, pot je bila zelo razgibana, s težkim srcem odpravili na vlak nazaj
Stahovice, kjer smo začutili težo na malo gor malo dol. V Smledniku smo na Obalo. 11 tabornikov s 56 klopi smo
hrbtnikov in se odločili, da bomo nekaj si ogledali Smledniški grad, kjer nas je v 7 dneh prehodili vsaj 70 km in se imeli
opreme reducirali. Z olajšanimi nahrbt- prijazni domačin pogostil z domačim nepozabno super mega fantastično
niki smo prispeli do spodnje postaje jabolčnikom ter nam razkazal grad in bombastično.
gondole pod Veliko planino, kjer smo Pohodni tabor RMV na Veliki planini.
bivakirali. Odkrili smo zelo zanimiva
igrala, kjer smo se igrali mladi in stari.
Po prekratki noči so nas zbudile orglice
in po zajtrku s pašteto smo se zgodaj
zjutraj odpravili na dolgo pot na Veliko
planino. Ob vznožju je stala tabla z napi-
som 2h in 45min, vsi smo bili zelo veseli
tega podatka, ki pa se je izkazal za neko-
liko napačnega, saj se je naša pot zav-
lekla na 5 ur. Na vrhu Velike planine se
je vreme začelo spreminjati, zato smo

