Revija Tabor 2011/12
Tabor na novi poti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
6 december
Kam gredo jezerske ribe pozimi?
Jeseni se ptice, ki ne marajo zimskih temperatur, odpravijo na jug,
medvedi se zavlečejo v svoje brloge, kače želve in žabe se zakopljejo
globoko v zemljo in počakajo na prijaznejše pomladansko sonce. Kam
gredo ribe, ko jezero zamrzne? Mar obtičijo nekje v ledu in čakajo, da
jih pomladansko sonce reši ledenih oklepov?
Ne, seveda ne! Narava za svoje zna poskrbeti.
Kamen, ki ga zalučamo v jezero, bo potonil na dno,
saj je njegova gostota večja od vode. Na vodni gladini
plavajo predmeti in snovi, ki so redkejši od vode, na
primer suho listje.
Kaj pomeni, da je snov bolj gosta? Predstavljaj
mo si dva enaka kozarca, ki ju napolnimo z dvema
različnima snovema, recimo oljem in vodo. Ko ko
zarca postavimo na tehtnico, bomo ugotovili, da je
kozarec z vodo težji od tistega z oljem. Torej enaka
količina vode tehta več kot enaka količina olja. Če bi
prelili nekaj olja v kozarec z vodo, bi ugotovili, da olje
na vodi plava. Gostejše snovi vedno potonejo na dno, Voda je zelo zanimiva tekočina. Ima
redkejše pa plavajo na gladini gostejših. namreč tako lastnost, da ni pri vseh
temperaturah enako gosta - voda je
najgostejša pri 4°C. Če v prvi kozarec
nalijemo vodo s temperaturo 4°C, v
drugi pa enako količino vode s tem
peraturo 40°C, bomo z zelo natančno
tehtnico ugotovili, da je prvi kozarec
težji. Kozarec vode, ki bi imel tem
peraturo 1°C, bi bil prav tako lažji. Ra
zlika sedaj ni tako velika in očitna, kot
pri olju in vodi, je pa dovolj velika, da
pomaga ribam preživeti.
IGRA 7
Špela Rožman
Urša Može
Jeseni se začne voda v jezeru ohlajati. Ko se temperatura
zgornjih plasti spusti na 4°C, ta voda potone in na njeno mesto
pride toplejša (ali hladnejša) voda iz globin. Takoj ko temperatura
te vode doseže 4°C, voda potone in krog se nadaljuje. Tako se voda
v jezeru jeseni dobro premeša in obogati s kisikom. V vodi, ki je
prišla z dna jezera je ogromno ogljikovega dioksida, ki se ob stiku
z ozračjem izloči iz vode. Pravimo, da jezero diha.
Pozimi temperatura ozračja pade
pod ničlo in voda se v jezeru še do
datno ohladi. Voda, ki ima temperaturo
nižjo od 4°C je redkejša, zato ostane na
površju, dokler postopoma ne zaledeni.
Na dnu jezera voda ostane tekoča in
ohrani temperaturo 4°C, kar omogoča
ribam in ostalim živim bitjem v jezeru,
da srečno dočakajo naslednjo pomlad.
