Revija Tabor 2014/11
Za spremembe na bolje 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 / Svetkova avantura
Skavtizem carske prestolnice
Besedilo: Andrej Lenič
Sankt Peterburg, mesto dvigajočih se mostov, znamenitih belih noči, čarobne Neve in razkošnega
Ermitaža. To čudovito rusko mesto je skozi sicer kratko zgodovino svojega obstoja doživelo
marsikaj, od prvotne ideje o carskem mestu, do izgradnje “severnih Benetk”, pa vse do propada
njegove znane dinastije. In prav tukaj so se prvič pojavili tudi buditelji skavtske ideje.
odreda Sova na otoku
Vasilevski na zahodu
mesta, ki danes šteje
okoli 100 članov in se
uvršča med večje odrede
v tem 4,7-milijonskem
mestu. Svoj prvi obisk
iz tujine so mladi skavti
sprejeli z velikim gos-
toljubjem. Srečanje se
je, kot je po tradiciji
običajno, pričelo z ra-
portom, prisego in pok-
lonom spominu na padle
osvoboditelje, nadaljevalo
pa s tematiko dneva in
zaključilo s čajanko. V
sproščenem in veselem
Leta 1909 je mladi ruski častnik Pantjuhov v bližini vzdušju, kot je za naše
Carskega sela, takrat rezidence dinastije Romanovih, slovanske brate značilno, se je kljub pričakovanim
danes pa priljubljene točke za obiskovalce z vsega težavam v komunikaciji srečanje odvijalo neverjetno
sveta, ustanovil prvi skavtski odred. Že leto kasneje zanimivo. Z izmenjavo rusko-slovenskih izrazov in
je Baden-Powell obiskal carja Nikolaja II., ki je bil fraz ter opisovanjem taborniških običajev smo kmalu
odkriti občudovalec skavtov, med katere je spadal ugotovili, da so naše (skavtske) navade dokaj podobne,
tudi prestolonaslednik Aleksej. V manj kot desetih a vseeno tako različne. Vsekakor k temu pripomore
letih se je število skavtov v Rusiji povečalo na okoli 50 tudi trda zima, ki v Rusiji “obogati” skavtske aktivnosti.
tisoč. Vendar pa sta njihov razvoj zaustavili revolucija Povedali so namreč, da se pozimi radi podajo na izlete
in državljanska vojna. Po prihodu komunizma je bilo v zasneženo pokrajino, včasih celo proti Moskvi,
skavtstvo ukinjeno in zamenjano s podobnimi, vendar Kazanu in Sibiriji. Vseeno pa imajo najraje poletno
bolj političnimi mladinskimi organizacijami, najbolj kopanje in taborjenja v naravi.
zavzeti ruski skavti pa so odšli v tujino in tam naprej Kljub trdim vremenskim razmeram in zgodovini,
razvijali svojo idejo. Šele po perestrojki ter razpadu ki tabornikom v Rusiji šele zdaj omogoča nemoteno
komunističnega sistema se je okolje za skavte izboljšalo udejstvovanje, se radi podajajo na mednarodne
in po letu 1990 so se predvsem v Moskvi in St. Pe- skavtske obiske. Največkrat se podajo k prijateljem v
terburgu pričele aktivnosti za ponovno organizacijo sosednjo Estonijo, dobre odnose imajo z angleškimi in
skavtstva, pri čemer so pomoč nudile tudi različne kanadskimi prijatelji. Poznajo tudi alpske dežele, med
nacionalne skavtske organizacije po vsem svetu. katerimi so takoj znali omeniti Slovenijo, ki jih zanima
Danes je v Sankt Peterburgu v sedmih odredih predvsem zaradi hribovja in čiste neokrnjene narave.
komaj okoli 700 skavtov. Odzvali smo se povabilu Vse, kar Rusija premore v enajstih časovnih pasovih,
in se udeležili večernega srečanja mlajših skavtov je v Sloveniji na dosegu v nekaj več kot dveh urah.
REPORTAŽA / aktualno 35
Posadili smo prva drevesa
Besedilo: ZTS
Po več mesecih zbiranja sredstev za sadike je končno prišel čas, da taborniki in drugi
prostovoljci zavihamo rokave in na najbolj prizadetih področjih zasadimo pridobljene sadike.
V vasi Grčarevec pri Logatcu smo 28. oktobra posadili prvih 500 sadik in z njimi obnovili
približno en hektar hribovitega predela, kjer je žled povsem polomil drevesa.
Na tem območju so prej rasle smreke, po žledolomu
pa jih je napadel še lubadar. Ker je za to območje
sicer naraven mešani gozd, je ob strokovni pomoči
Zavoda za gozdove Slovenije skupina tabornikov sedaj
posadila 500 mladih bukev, s čimer se želi ponovno
vzpostaviti ravnovesje med listavci in iglavci. Zoran
Grecs iz Zavoda za gozdove je o tem povedal: “Sadike
so izbrane glede na lastnosti posameznih rastišč. Danes
smo sadili bukev, v akciji pa bomo prostor namenili
tudi javorju, hrastu, jelki, boru, macesnu in češnji.
Smreka je v naših gozdovih preveč razširjena, zato
njene rasti ne bomo dodatno spodbujali. Vsako novo
sadiko označimo s količkom, kar nam omogoča, da jo
kasneje lociramo in skrbimo za njeno nadaljnjo nego.”
Sama sadnja ni težko delo. S krampom se naredi
majhno luknjo, zasadi drevo in zasuje z zemljo, nato
Kramp je obvezna oprema pri sadnji.
pa se mesto označi s količkom. Tokrat je bil zahteven
le teren, saj je bil strm in zaraščen.
Naslednjih 27.950 sadik
Sadnja v Grčarevcu je bila obenem vaja in uvod v
glavno letošnjo akcijo, ki bo potekala na 17 različnih
lokacijah in na kateri bo več sto tabornikov in drugih
prostovoljcev zasadilo 27.950 sadik. Sredstva za nakup
teh sadik so prek sms sporočil darovali posamezniki,
z donacijami pa je podprlo projekt tudi več podjetij,
ki jim je mar za slovenske gozdove.
Akcija bo potekala 15. novembra, v primeru slabega
vremena pa se bo zamaknila za en teden. Delo na terenu
bodo koordinirali taborniški prostovoljci ob podpori
gozdarjev in strokovnjakov iz Zavoda za gozdove.
Več o lokacijah sadnje in natančnejša navodila so na
voljo na spletni strani www.obnovimo-gozdove.si.
A s tem se projekt Obnovimo gozdove nikakor ne
konča, saj je poškodovanih območij še veliko. Akcijo
zato želimo ponoviti spomladi in, če bo zbranih
dovolj sredstev, tudi prihodnjo jesen. Veliko število
novih sadik v gozdovih pomeni tudi precej dela za
gozdarje in taborniki smo jim pri tem lahko v pomoč.
O poteku projekta in vseh aktivnostih bomo v reviji
Posajena sadika.
Tabor poročali tudi v prihodnje.
