Revija Tabor 2018/10
Kjerkoli smo, se znajdemo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / VARNO V NARAVO Besedilo: Kaja Koželjnik, fotografiji: Suzana Podvinšek
Pisani klobučki ob poti
Jesen v gozdovih poskrbi za pestro paleto barv, ki nas vabijo na sprehod. Poleg pisanega listja in plodov
nas ob poteh spremljajo tudi gobe vseh barv in oblik, ki v tem letnem času še posebej izstopajo.
V jesenskem času se marsikdo odpravi v gozd kozarec tople vode s soljo. Ne smemo piti mleka ali
s košaro in namenom nabiranja plodov in gob ter alkohola, saj s tem še pospešujemo zastrupljanje. Zelo
kasnejšega uživanja. Uživanje gob ponavadi ne pred- priporočljivo je piti živalsko oglje, saj veže strupe nase.
stavlja posebne nevarnosti, razen če smo jedli gobe, Zastrupljenec naj leži pri miru in naj bo toplo pokrit.
ki jih ne poznamo. V takšnem primeru se pogosto Pri hudih reakcijah pomagajo tudi hladni obkladki
pojavi slabost ali zastrupitev. na čelo. Priporočeno je piti veliko nesladkanega čaja,
ki pomaga pri dehidraciji zaradi bruhanja in diareje.
Gobe glede na užitnost delimo v štiri vrste: užitne,
pogojno užitne, strupene in smrtno strupene.
V Sloveniji poznamo okoli 30 vrst smrtno strupenih gob:
• zelena mušnica (Amanita phalloides),
• listna livka (Clitocybe candicans),
• poljska koprenka (Cortinarius orellanus),
• jesenska kučmica (Galerina autumnalis),
• pomladanski hrček (Gyromitra esculenta),
• pogubni dežniček (Lepiota helveola).
Strupi teh gob vplivajo na jetra, ledvice, živčevje,
prebavila in krvni obtok.
Nasveti pri uživanju gob:
Nekaj vrst strupenih gob v Sloveniji:
• Uživajte samo tiste gobe, ki jih res poznate.
• rdeča mušnica (Amanita muscaria),
• Če niste prepričani, da so gobe užitne, jih ne
• vražji goban (Bolitus satanas),
konzervirajte in zmrzujte.
• lepa griva (Ramaria formosa),
• Pravila za razlikovanje med užitnimi in strupe-
• navadna žvepljenača (Hypholoma fasciculare),
nimi gobami ni.
• rdečkasta razcepljenka (Inocybe erubescens).
• Ne uživajte starih, črvivih in plesnivih gob.
Naštete strupene gobe povzročajo zastrupitve
• Ne uživajte gob v prevelikih količinah.
prebavil, razen rdečkaste razcepljenke in rdeče mu-
šnice, ki povzročata zastrupitev živčevja.
Simptomi zastrupitve Veliko gob, ki jih najdemo v naših gozdovih je
Po zaužitju neužitnih gob se simptomi zastrupitve strupenih, zato pred odhodom "v gobe" ne bo odveč,
lahko pokažejo hitro ali nekaj dni po zaužitju. Daljši če se pozanimamo, katera goba je užitna in katera
kot je inkubacijski čas, bolj nevarna je zastrupitev. ni, ali o tem poizvemo kaj več pri lokalnih gobarskih
Vsako zastrupitev z gobami moramo vzeti kot društvih.
nujen primer. Če se simptomi pokažejo več kot dve
uri po zaužitju gob, je treba takoj v bolnišnico. Med
čakanjem moramo zastrupljencu nuditi prvo pomoč.
Če imamo doma še ostanke gob, ki smo jih jedli, jih
vzamemo s sabo, saj so ključnega pomena pri zdrav
ljenju zastrupljenca. Vse užitne gobe pa bodo, če so
pokvarjene, povzročale bruhanje, slabost, napenjanje,
diarejo, bolečine v trebuhu.
Prva pomoč pri zastrupitvi z gobami
Čim prej spravimo vsebino iz želodca. Velikokrat
za to poskrbijo gobe same, včasih pa nam pomaga tudi
Besedilo in fotografiji: Primož Kolman ASTRONOMIJA / raziskovanje 21
Astronomija urbanega okolja
Urbano okolje pomeni veliko luči. Veliko luči pa in mestnemu astronomu raziskovanje Lune lahko
pomeni bolj malo astronomije. Zato se astronomi podajo služi kot dobra alternativa ostali astronomiji. Poleg
na svoja nočna opazovanja čim dlje od urbanega okoja Lune lahko iz mest opazujemo tudi najsvetlejše
in mestnih luči. No, če se že res ne morete spraviti planete. Trenutno je najbolj aktualen rdeči Mars, ki
ven iz mesta, pa bi se radi šli astonomijo, potem boste ga najdemo zvečer na jugu. Včasih se tudi v mestih
morali sprejeti kar nekaj kompromisov. Smog, ki je tudi zjasni in lahko v objektiv ujamemo tudi zanimivega
spremljevalec mest, je še hujši ubijalec astronomije svetlega obiskovalca.
kot luči. Takrat je najbolje, da vse skupaj spakiramo
in gremo spat. Ali se odločimo in gremo na kakšen
bližnji hrib. V tem primeru je lahko smog celo koristen,
saj zasenči luči iz doline in pripravi skoraj najboljše
pogoje za opazovanje. Ampak vrnimo se v mesto.
Mesta so idealna za promoviranje astronomije, kajti
radovedni javnosti lahko hitro omogočimo pogled
skozi teleskop. Zelo primerna so javna opazovanja
astronomskih pojavov, kot so sončni ali lunin mrk,
prehodi planetov čez sončevo ploskev ali planetov ter
ostalih svetlejših nebesnih teles v nočnem času. Luna
je idealna tarča za mestnega astronoma. Praktično
nobenega znanja astronomije ne potrebujemo. Za-
pomniti si moramo le, če se Luna debeli, jo najdemo
na nebu zvečer, če upada, pa je na nebu zjutraj. Luna
je proti Zemlji obrnjena vedno z isto stranjo. Termi-
nator je črta, ki loči temno stran Lune od svetle. In
prav tisto, kar se nahaja na terminatorju, je najbolj
zanimivo. Pomagamo si lahko z daljnogledom ali
teleskopom. Opazili bomo morja, kraterje, gorovja,
doline, razpoke. Vsak krater, vsaka razpoka ima svojo Luna je idealna tarča opazovanja mestnih astronomov. Na njenem
zgodbo. Na Luni lahko najdemo veliko podrobnosti terminatorju je vsak dan kaj novega.
Komet Panstars je bil spomladi 2013 tako svetel, da je bil viden tudi iz mest. Ta slika je bila posneta iz Ljubljane.
