Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
kurimo ognje, postavljamo šotore na naredimo taborništvo še boljše in Naj vas prepričajo, kot morate vi
taborih, se udeležujemo mednarod- bolj zanimivo za vse. prepričati njih.
nih akcij , kjer se spoznavamo s Seveda se vse vaše ideje ne bodo Predvsem pa: bodite se pripravljeni
taborniki od drugod in smo skupaj z uresničile. Bodite pripravljeni na to, odločati in bodite tisti, ki aktivno
njimi tudi na aktivnostih. Podobno je a vztrajajte na tem, da vam pojasnijo, spreminja svet! Ne bodite pasivni
tudi s to aktivno participacijo – zakaj ni možno uresničiti vašo idejo. gledalec dogajanja okoli vas.
učimo se je tako, da to tudi delamo.
Kaj naj storimo
Torej, kaj nam je storiti, da bomo
bolj aktivno participirali? Možnosti
je več in najbolje je začeti pri
osnovah. Začnite pri vodovih
srečanjih. Predlagajte spremembe,
predlagajte aktivnosti in kraje, kam
želite iti. Skupaj z vodnikom izpeljite
te spremembe. Naj vam vodnik
pomaga pri odločanju, vi mu pa
pomagajte pri izvajanju. Prosite ga,
da vam razloži, zakaj ste na občnem
zboru in kaj boste tam počeli. Ne
zadovoljite se s kratkimi odgovori.
Na občnem zboru se odloča o tem,
kaj in kako boste počeli celo
taborniško leto, zato se potrudite in
poskusite predlagati kakšno
spremembo v programu roda,
morda v vodstvu. Prosite vodnika, da
vam pomaga pripraviti učinkovit
nastop na občnem zboru, da boste
lahko tudi ostale tabornike prepriča-
li v svojo idejo.
Predvsem pa: če vam pri tabornikih
kaj ni všeč, predlagajte spremembo
in bodite pripravljeni tudi sami kaj
storiti za to. Verjemite, skupaj lahko
VRVICA: Čas je, da se
malo pretegneš.
Prihajajo sicer
trenutku, ko je lepo biti
NOŽ:Prihaja čas, ko brez tebe enostavno ne bodo zvit ob kaki peči,
več mogli. Lepo je biti pripravljen pomagati vsem, vendar previdno –
vendar tudi težko. Je pa nagrada toliko lepša, pa takšno poležavanje ti
čeprav je samo en pogled... lahko zelo škodi.
... DAVEU PELZERJU
Ki je odraščal pri rejniških družinah,
potem ko ga je mati zanemarjala. Svojo
zgodbo je opisal v treh knjigah: OTROK
BREZ IMENA, IZGUBLJENI FANT in MOŽ PO
IMENU DAVE. Odlomek je iz druge knjige.
Na krilih svobode
Potem ko sem prvič okusil svobodo, iskali svojo pot po parku. sem!« Lilian je vedno odgovorila na
sem na svojem Murrayevem kolesu Kadar sem zaslišal smeh, sem vedno moj klic, toda nekega dne ni bilo
preživel toliko časa, kolikor sem poškilil preko roba trdnjave in odgovora. Skočil sem po stopnicah
utegnil. Brž ko sem se zvalil iz začaran strmel, ko so se drugi navzgor in stekel v kuhinjo.
postelje, sem se odplazil do otroci, v glavnem manjši od mene, Ko sem zaslišal nekoga za seboj, sem
odprtega okna (nikoli nisem spal s igrali s svojimi prijatelji ali starši. se zasukal okoli. »Ni je tu, škrat.«
spuščenimi naoknicami) in Hotel sem se jim
pogledal, kakšno je vreme. Nato sem pridružiti, toda
pogoltnil zajtrk, bliskovito opravil vedno mi je
svoja hišna opravila, zdrvel po zmanjkalo
stopnicah in potem ko sem zavpil poguma, preden
gospe Catanze, da odhajam, sem se jim
zaloputnil vhodna vrata. približal. Nekako
Gospa catanze je običajno gledala sem vedel, da ne
moj odhod skozi kuhinjsko okno. spadam zraven.
Ker nisem nikoli izpustil priložnosti, Ostajal sem v
da bi se postavil, sem ji z roko za parku, dokler sem
hrbtom pomahal. Včasih sem lahko krotil svoj
potiskal pedale navzdol po ulici tako kruleči želodec.
hitro, da sem mislil, da letim. Nekaj Potem sem skočil
minut kasneje sem uprl noge v na kolo in
prečko in se spustil skozi sveže brezskrbno
pokošeno travo igrišča. Ko sem potiskal pedale
parkiral svoje kolo, sem preplezal navzgor po cesti do
trinivojsko leseno trdnjavo, plezal Lilianinega doma.
sem po vrveh, stekel in skočil na z Imel sem navado,
verigo pritrjen dvižni most. Ko sem da sem vedno,
se upehal, sem se ulegel, da bi se kadar sem planil
oddahnil. Vedno sem se stegnil na skozi vhodna vrata,
najvišjem nivoju, tako da sem lahko zajel sapo in potem
čutil toploto sončnih žarkov, ki so si zavpil: »Nazaj
