Revija Medo 2002 št. 15
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
ZGODBA
Tanja je kmalu spoznala cel živalski vrt. Saša je poleg pajkov in čmrljev »udomačila« še
nekaj kobilic, mravljišče, dve veliki ribi, ki sta plavali v bližnjem potoku, in nekaj čričkov.
»Prepričana sem, da bi posvojila medveda, če bi slučajno prišel tu mimo,« je Tanja potarna-
la prijateljici. Ampak saj je bila Saša kar zabavna. Kadar se ni ukvarjala s svojim živalskim
vrtom, kakor sta »njene« živali poimenovali Tanja in Katja, je bila čisto v redu.
Zmenile so se, da bodo skupaj na straži. MČji so lahko stražili po trije skupaj. Prišla je noč in
ob enajsti uri se je pričela njihova straža. Najprej se ni dogajalo nič posebnega. Hodile so
naokrog po taboru in stražile kuhinjo, jedilnico, zastavo, šotore... Na vrsti je bil že sedmi
obhod tabora. Katja je stala pri zastavi, Tanja in Saša pa sta šli pogledat naokoli. Ko sta
pogledali v kuhinjo, da bi se prepričali, da je še vedno vse tam, pa se je zgodilo. V šotoru s
hrano je nekaj šumelo in praskalo. Prižgali sta svetilki in posvetili notri. Šumenje je v trenut-
ku prenehalo. Videli nista ničesar. Šli sta okoli šotora, ampak ni bilo nikogar. Ko sta že želeli
oditi, pa spet. Prask, prask. Znova sta pogledali s šotor in... zagledali polha.
»Glej ga!« je bila navdušena Saša. »Poskusiva ga uloviti!«
6
ZGODBA
Tanji se ta ideja sploh ni zdela zanimiva, ampak je vseeno sodelovala in svetila na polha, da
bi ga Saša lahko ujela. Saša je že razmišljala o tem, kako bo polhu ime, kakšno kletko mu
bo naredila in kako bo v kuhinji vsak dan prosila za malo kruha, da bo imel polh kaj jesti.
Počasi se mu je približevala. Polh je stal na polici in se ni premaknil. Njegove velike oči so
strmele v Sašo, ampak je ni mogel prav dobro videti, saj mu je Tanjina svetilka svetila narav-
nost v oči. Saša je potiho stopala bližje in bližje, dokler polh ni bil na dosegu njenih rok. V
hitri potezi ga je zgrabila – hop! Že se ji je na obrazu zarisal nasmeh ob uspešnem ulovu, ko
jo je polh iznenada ugriznil v palec. Zakričala je ter ga nemudoma izpustila iz rok. Nemoč-
no je opazovala prst, ki je postajal vedno bolj boleč. Medtem je polh že pobegnil, k Saši pa je
prihitela vodnica Tina, ki se je zbudila zaradi kričanja. Poskrbela je za Sašin prst, nakar so se
dekleta odpravila spat, saj je bila na vrsti že naslednja straža.
Naslednje jutro je Saša poklapano izselila vse živali iz šotora, Tanja in Katja pa sta bili
navdušeni nad tem, da bo od sedaj naprej živali rajši pustila pri miru in jih opazovala zgolj
od daleč.
Napisala Katarina,
ilustriral Peter.
7
