Revija Tabor 1999/12
Naj že gre mimo 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
reportaž
Na obisku pri sosedih
Kup Uljanik '99
Naši
Tešky
jugovzhodni sosedje so od 8. do
10. oktobra organizirali orientacijsko-olimpijsko
tekmovanje na otoku Veruda. To obliko
tekmovanja bi najlaže primerjali z našim ROT-
om, vendar brez bivakiranja, kateremu dodamo
še discipline mnogoboja in seveda športne
aktivnosti.
Pred tekmovanjem je bilo treba na trajekt
Sodelovalo je okoli 40 ekip, ki so se
razdelile v tri kategorije: lažjo ali najm-
lajšo, težko ali starejšo in peteroboj kot
"elitno kategorijo", v kateri lahko sode-
lujejo le pozvane ekipe.
Za dve ekipi iz Slovenije (eno v težji
kategoriji in eno v peteroboju) se je tek-
movanje začelo že zgodaj zjutraj v
Ljubljani, ko smo morali vzpodbujati
drug drugega, da nismo zaspali stoje,
posebej pa vse voznike, da niso zaspali
za volani. Naslednja preizkušnja je bila
na meji, ko smo poskušali spraviti na Za lakoto na progi so Hrvati dobro poskrbeli, saj smo polovico lunch paketov morali vrniti
hrvaško stran petnajstletnico samo z
zdravstveno izkaznico. Potem smo se
uspešno prebijali mimo patrulj MUP-a,
čeprav smo bili prepričani, da sledijo
prav nas. Še zadnja preizkušnja pred
zaresno otvoritvijo akcije pa je bila is-
kanje Luke Bunarina, od koder je pelja-
la ladja na otok.
Kmalu smo spoznali, da je tekmo-
valni duh v ekipah hrvaških izvidžačev
podobno razporejen kot pri slovenskih
tabornikih. Eni so prišli na zmago in se
ne marajo družiti s konkurenco, z dru-
gimi pa smo skupaj preživeli noč ob ki-
12 tari in zanimivih igrah. Nam je bilo se-
veda predvsem do druženja, saj smo bili
Taborniški ogenj po 1 minuti
Za razliko od našega
ROT-a ti le znanje
orientacije na hrvaških
tekmovanjih ne more
prinesti zmage.
na Hrvaškem prvič in smo tekmoval-
nost preložili na naslednje leto, ko
bomo točno vedeli kako se tem rečem
streže čez mejo.
Kljub temu smo se lotili nalog z
Treniranje skrajševalnega vozla na privezani vrvici - hitrostno zagnanostjo. Prvi dan smo predvsem
vrisovali in nadlegovali sodnike z vpra-
šanji o pomenu besed, potem pa se je
začel večer ob ognju, kjer so se prvi dan
predstavile ekipe lažje kategorije, drugi
dan pa vse starejše ekipe. Na tem mestu
ne bo odveč samohvala, saj smo bili
edini peterobojci, ki smo pripravili pro-
gram (za našo kategorijo se namreč ni
ocenjeval).
Ob štirih zjutraj nas je prebudil ne-
kakšen gong in dretje organizatorjev,
naj že pridemo na zajtrk. Potem smo šli
vsi na ladjo in končno še na avtobus, ki
nas je odpeljal do štarta.
Orientirali smo se po starih vojaš-
Vsakič znova sem se razveselil, ko sem ugledal prijazne kontrolorke z mojim imenom napisanim na tabli ob njih
kih kartah v merilu 1:50 000, kar ni bilo
lahko, zato pa tudi orientacija ni bila
zahtevna. Večina kontrolnih točk je bila
na cestah ali na vrhu hriba. V orientaci-
ji naši sosedje pač še zaostajajo za
nami, so pa zato toliko boljši v nekate-
rih drugih disciplinah. Zlasti so nas
močno presegli v risanju vseh mogočih
skic, delno zato, ker nekaterih stvari pač
nismo vedeli, še bolj pa verjetno zato,
ker je to njihova specialnost (za razliko
13
od našega ROT-a ti le znanje orientacije
na hrvaških tekmovanjih ne more pri-
nesti zmage). Nekaj težav smo seveda
imeli tudi s hrvaškim izrazoslovjem, ko
smo reševali razne teste, vendar so nam
izvidžački ogenj po treh minutah in pol bili kontrolorji vedno pripravljeni pri-
13
