Revija Tabor 1999/3
Zakaj potrebujemo tekmovanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Luna in pojavi v zvezi z njo Primož
Luna je Zemljin edini naravni satelit. Navidezno je dovolj velika, da
na njej lahko opazimo že s prostim očesom posamezne podrobnosti. Prav zato je
bila verjetno tudi najbolj opazovan objekt na nočnem nebu v zgodovini. S svojimi
menami je očarala prve astrologe (šamane, čarovnike ali karkoli so že bili). Po-
morščaki so se z njeno pomočjo orientirali, povezovali pa so jo tudi s plimovanjem
morja. Po Luni so napovedovali vreme ali pa celo prihodnost. Kljub temu, da se
Luna kaže stalno v drugi meni, pa nam dejansko kaže stalno isti obraz. Temu je kri-
vo srečno naključje, da se ravno v času, ko se enkrat zavrti okoli Zemlje, zavrti ravno
enkrat okoli svoje osi. To pa pomeni, da njene druge strani z Zemlje ne moremo ni-
koli videti. Posneli so jo lahko šele takrat, ko so prve sonde obkrožile Luno. Najbolj
Sončni mrk občudovanja vredni pa so seveda sončni mrki. Spet je naključje hotelo, da je Luna
ravno prav velika in da je ravno prav daleč od Zemlje, da je njena navidezna velikost
Vzhod Zemlje iznad lunine površine ravno takšna kot navidezna velikost Sonca. Približno dvakrat na leto se zgodi, da
nekje na Zemlji lahko opazujemo sončni mrk. Le na manjšem področju in tudi ne
vedno pa lahko opazujemo popoln mrk. Takšno srečo bomo imeli prav letos 11. av-
gusta. Na ta dan bo skoraj opoldne v Sloveniji tema. In to dobesedno. Tam, kjer bo
jasno, boste lahko videli tudi zvezde in planete. Pa še kakšen komet, če se bo ravno
takrat znašel v bližini Sonca. Sonce bo postalo črna krogla, okoli katere se bo širila
korona svetlih sončnih žarkov. To bo hkrati zadnji sončni mrk sploh v tem tisočlet-
ju. Naslednji, ki bo spet viden iz Slovenije se bo zgodil šele čez pol stoletja. Tudi lu-
nini mrki pritegnejo pozornost. Ti so bolj pogosti in se dogajajo ravno ob polni luni
za razliko od sončnih, ki so ob mlaju. Lunini mrki so vidni od povsod, od koder se
lahko vidi Luna. Mrk povzroči zemljina senca, v katero vztopi Luna. Čeprav je zem-
ljina senca veliko večja od Lune pa Luna ob popolnem mrku
nikoli popolnoma ne izgine. Vzrok je v tem, da se žarki s Son-
LUNINE MENE ca vedno deloma lomijo skozi zemljino atmosvero in v njeni
senci nikoli ni popolna tema. Zato takrat Luna sveti v rdeče
Marec: rjavi barvi. Luna lahko na poti po nebu prekrije tudi kakšno
ščip 02.03.1999 ob 08:00 zvezdo ali planet. Takrat govorimo o okultaciji zvezde ali pla-
zadnji krajec 10.03.1999 ob 09:44 neta. Zanimiv je trenutek, ko zvezda ugasne za temni del lu-
mlaj 17.03.1999 ob 19:50 nine površine, ali pa se iza nje naenkrat pojavi. Točni časi ta-
ozrimo se
prvi krajec 24.03.1999 ob 11:20 kih dogodkov nam pomagajo pri izračunu točnejših podat-
ščip 31.03.1999 ob 23:50 kov o gibanju Lune. Še bolj uporabna pa je bolj redka tako
Pomlad se začne 21. marca ob 02:43 imenovana dotikalna okultacija, kjer se zvezda zgolj dotakne
lunine površine. Tako zvezda večkrat izgine in se pojavi izza
gorovij na luninem robu. Z meritvami takšnih okultacij zares
10 ozrimo se v nebo
ZNANE IZJAVE
Skrivnost uspeha v življenju
lahko dobimo zelo točne podatke o luninem gibanju. Luna je prav ni, da človek dela to, kar mu
gotovo najbolj raziskan objekt v vesolju. Kljub temu pa skriva še je všeč, ampak da mu je
več skrivnosti. Verjetno največja skrivnost je razmerje v velikosti
med Zemljo in Luno. Običajno je razmerje med velikostjo plane-
všeč to, kar dela. (Churchill)
tov in njihovih lun veliko večje v korist planetov. Luna pa je le šest-
krat manjša od Zemlje. Zakaj Zemlji kaže stalno le eno stran ? Je to
naklučje ? Drzna hipoteza pravi, da je lahko celo umeten satelit
neke civilizacije mnogo pred nami ...
Planeti na večernem nebu
Meseca marca bomo lahko opazovali kar štiri planete naen-
krat na isti strani neba. Merkur, Venera, Jupiter in Saturn se ta me-
sec nahajajo navidezno relativno blizu skupaj, vsi pa so vzhodno
od Sonca. To pomeni, da so vidni zvečer, takoj potem, ko se Sonce
skrije za zahodnim obzorjem. Za mnoge bo zelo zanimivo opazo-
vanje konjunkcije Jupitra in Merkurja (pojav, kjer sta planeta na-
Jupiter in njegove lune
videzno zelo blizu skupaj), ki se bo zgodila med 7. in 11. marcem.
Merkur je namreč že tako ali tako redko viden na nebu, če pa je
takrat še v konjunkciji s kakšnim planetom, je to še posebej zani-
mivo. Merkur se bo nahajal desno od Jupitra. Zanimivo konjunk-
cijo smo imeli 23. februarja med Jupitrom in Venero (Večernico).
Planeta, ki sta na nebu najsvetlejša predstavnika našega Osončja
sta bila tako tesno skupaj, da bi površen pogled lahko opazil eno
samo "zvezdo", ki pa je tako svetla, kot nobena (so kaj takega vide-
li v Betlehemu leta nič ?). No, Venera se sedaj že počasi oddaljuje
od Jupitra, ki pa se približuje Soncu in v drugi polovici marca sko-
rajda ne bo več opazen v večerni zarji. Vsi štirje planeti se nahajajo
pred ozvezdjem Rib, ki nekako ustrezajo položaju znamenja Ovna
iz astrologije. V eni izmed prejšnjih številk Tabora sem opisal, za-
kaj pride do razlike med astronomskimi ozvezdji in astrološkimi
znamenji. Kakorkoli že, Sonce vstopi v znak Ovna na prvi pomla-
se v nebo
danski dan 21. marca, vemo pa, da takrat, ko je Sonce v bližini,
planetov zaradi njegove svetlobe ne moremo več videti. Tako, da je
Zahodno obzorje večernega neba po sončnem zahodu v začetku marca
bolje, da si za opazovanje planetov izberete večere v začeteku me-
seca.
11
