Revija Tabor 1999/3
Zakaj potrebujemo tekmovanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
»Kaj narediš pri odrgninah notranjih organov?«
Sledi na pot
reportaž
Bela sled 1999
So dnevi naravnost za v knjigo rekordov:
Ko podreš rekord v pozabljenih stvareh, ko v naglici, da ne bi zamudil
na tekmovanje, doma pozabiš gojzarje, "überhose" in (bognedaj!!!)
celo taborniško rutico (ampak se kesam in pojoča travica še zdaj na
vse pretege prepeva!). Ko podiraš rekord za rekordom v cestno
hitrostnih dirkah in ugotoviš, da gre katrca tudi krepko čez 130 km/h,
če zamujaš na tekmovanje. Ko ekipe iz cele Slovenije podirajo rekord
v minimalni prijavi in se jih na štartu pojavi neizmernih 10?!?
»Nimam časa! Zdejle pridejo Ampak gremo lepo po vrsti…
na cilj ekipe, pa je Organizatorji »Bele sledi« (Zmajev
vprašanje, če bom še pol
rod) so se znašli pred obilico težav. Naj-
sploh kak krof dobu!«
prej jim je “zagodel” sneg, ki je zapadel
nekaj dni pred tekmovanjem in jim na
glavo obrnil progo in časovnico (čeprav
sumim, da je sneg bil naročen - konec
koncev je »Bela sled« zimsko tekmova-
nje). Potem so spet ugotovili, da nas je
ravnatelj OŠ Vrhovci, kjer je bil glavni
štab tekmovanja, zamenjal za katoliške
skavte, pa je po sistemu »Rode je nas,
12
reportaža
Ravnatelj OŠ Vrhovci je po
sistemu: "Rode je nas, mi mi bomo pa njegove ovčice« pozabil na
bomo pa njegove ovčice," »Ne morem se odločit: al' bi bil kurirček al' pa
ostrostrelec...« polovico danih obljub. Da pa je bila
pozabil na polovico danih mera polna, se je številka prijavljenih
obljub. ekip ustavila pri enormnem številu de-
set (10)! Iz vesoljne organizacije ZTS, ki
naj bi štela deset ali petnajst tisoč čla-
nov, se je tekmovanja udeležilo, reci in
piši, 50 tabornikov!
Zmaji se ne dajo
»Dobro, se zgodi,« so rekli zmaji in
z odlično organizacijo in obilico dobre
volje (kljub vsem problemom ni mene,
kot pregovorno tečnega pressovca, nadrl
nihče, razen ene kontrolorke, ki sem ji
stopil na nogo, ampak to je že druga
zgodba…) speljali tekmovanje kot se
šika.
Za polurno zamudo so se tekmoval-
cem oddolžili s palačinkami (seveda še-
le takrat, ko so vrisali vse KT-je, rešili te-
ste iz PP in ŽVN ter še malo posignalizi-
rali). Da pa smo lažje zaspali, nam je
moški del vodstva še malo zaplesal. V
minikah!
Končno v sneg
Vstajanje naslednje jutro je bilo de-
finitivno prezgodaj. A kaj češ; ekipe je
čakalo risanje skic, prebijanje čez min-
sko polje, streljanje s fračo (baje se je ti-
stemu reklo zračna puška, čeprav je
mene bolj spominjalo na fračo…), sig-
nalizacija in seveda - preganjanje po
hribčkih in dolincah skoraj do pasu v
snegu. Prav fletno, moram priznat!
Ekipe so po dobrih petih urah bolj
ali manj načrtovanega lutanja prikap-
ljale na cilj, direktno na kosilo in na -
krofe! Ni kaj: kot so v razpisu obljublja-
li, hrana je bila res dobra.
Konec dober - vse dobro
V »hudi konkurenci« sta pokala do-
13
Ocena za umetniški vtis: čista desetka!
mov odnesli ekipi Volkcov in Samorast-
