Revija Tabor 1999/3
Zakaj potrebujemo tekmovanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Kranjski taborniki v Sarajevu
V sredo , 27. 1., me je zjutraj prebudil telefon. Ðure, na
drugi strani žice, mi je sporočil, da je v kombiju še prosto mesto za v
ših vzpetin, toda že po prvem vzponu smo
vedeli, da bo šlo s kombijem precej težje,
kot s tankom. Prvi so to občutili Splitčani,
Sarajevo. Zbor malo pred sedmo v Kranju, obvezna oprema pa gojzarji, ki so se obrnili že sredi prvega klanca, veri-
spalka, armafleks in hrana za prvi del vožnje. ge pa so spravili na varno v neki trgovini v
Dalmaciji. Pogled iz kombija je bil zelo ža-
V noči s srede na četrtek sem bolj malo ve,…). Na koncu mesta zopet pontonski losten. Vas, velika približno dvesto hiš, je
spal. Razmišljal sem, kako je videti Saraje- most in preko mostu že federacija BiH. Na bila požgana in porušena do tal. Z grenko-
vo, »olimpijsko mesto« sedaj, nekaj let po meji ni zapornic, mrgolelo pa je preproda- bo v srcu, včasih zaradi vasi, večkrat pa za-
vojni. V četrtek zjutraj sem bil malo pred jalcev, ki so ponujali cigarete, kasete, avto radi kombija, smo napredovali zelo počasi.
sedmo uro neprespan na zbirnem mestu radie in še veliko druge, po večini pokrade- Končno zagledamo naš cilj, planinski dom
pred kinom Center v Kranju. Bil sem prvi in ne robe. Na enem koncu mosta so nas poz- na Bočici. Ob prisrčnem pozdravu naših
edini, ki je tudi pošteno zmrzoval. Mraz, ki dravili srbski policisti, ki so nas hitro spom- gostiteljev tudi zelo sočen komentar na naš
je silil vame z vsemi svojimi zobmi, me je nili na staro jugoslovansko milico, na dru- račun: »Ovi ludi Slovenci, došli sa kombi-
delal nerazsodnega, tako da sem pričel dvo- gem koncu pa so bili policisti federacije, jem do gore!«
miti o našem odhodu. Točno ob sedmih je s katerih videz pa je deloval mnogo bolj Sprejeli in pogostili so nas enkratno. V
težkim dizelskim glasom priropotal FČ s evropsko. tako veličastnem trenutku je tudi naš oni,
kombijem Mestne občine Kranj. Kmalu za Pot nas je vodila preko Maglaja mimo zaprisežen vegetarijanec, postal gurman za
njim so pricapljali tudi ostali udeleženci: Zenice, kjer je bila za časa SFRJ največja že- bosanske mesne jedi. Ob sproščenem razgo-
ure, MC in oni (RSŽ-ml), Lrga (RSO), lezarna, do rudarskega mesta Kakanj. To je voru so nam predstavili svoje želje in načrte
Klinjo in Sadjovc (RZJ). bil kraj našega snidenja s sarajevskimi ta- za prihodnost, razkrili pa so nam tudi, s
Pot nas je, s krajšimi postanki za razne borniki, odreda Mrakuša. Preden smo našli kakšnimi težavami se srečujejo po končani
male in velike potrebe, vodila po Dolenjki, hotel Sretno, smo prevozili mesto podolgem vojni. Največjo oviro za njihovo ponovno
čez slovensko-hrvaško mejo, mimo Zagre- in počez. Ko smo za pot vprašali taksiste, so rast in razvoj predstavljajo obsežna področ-
ba, po avtocesti »bratstva in enotnosti« do nam sprva hoteli računati vsako informaci- ja Bosne, polna min in drugih neeksplodi-
Slavonskega Broda. Tu smo se preko pon- jo, po dolgotrajnem prigovarjanju Klinjota ranih ostankov tragične vojne. Sledilo je
tonskega mostu, ki ga je postavil SFOR na so se omehčali ter nam razložili vsaj tri raz- presenečenje, ki so nam ga pripravili otroci
mestu porušenega, odpeljali čez Savo v Bo- lične poti do hotela. Nekako smo se uspeli s petjem njihove himne in spuščanjem za-
sno. V Bosanskem Brodu (sedaj Srbski prebiti do hotela, kjer so nas čakali že naj- stave. Slovenci ža kar nismo vajeni, da otro-
Brod), obmejnem mestu Republike srbske, manj tri ure gostitelj Dino in taborniki ci tako s srcem zapojejo himno svoje domo-
so nas srbski policisti skrbno pregledali in splitskega skavtskega zbora. Vsi so naši stari vine.
izprašali, kam in kod potujemo, zvezni po- znanci, saj smo se spoznali jeseni v Splitu, Dva dneva v koči na Bočici sta hitro
licisti konfederacije BiH so nas opazovali kjer smo bili RSŽ-mljevci na kulturni prire- minila. V soboto nas je pričakalo preseneče-
samo od strani in z varne razdalje. ditvi »Plava nota 98«. Prijateljstvo, ki ga je nje v obliki pol metra novo zapadlega sne-
Sledi vojne se vidijo na vsakem koraku. ure sklenil s »Sarajlijami« v Splitu, nas je ga. Vrnitev v dolino je bila avantura zase.
Kar nekaj časa smo rabili, da smo se popol- tudi pripeljalo v Bosno. Po dobri uri gaženja smo se spustili do vasi,
noma (skoraj) navadili na porušene hiše. Odpeljali smo se proti planinski koči kjer nas je pričakalo novo presenečenje.
Do Doboja smo se brez problemov vozili po na Bobrovcu. Spremljevalec Zoki nam je Zlomljena ključavnica na Dinovem golfu,
Republiki srbski. V Doboju smo se ustavili, svetoval, naj kombiju nataknemo verige in ukraden avtoradio ter izpraznjem rezer-
da bi si malo poplaknili suha usta in na na- avantura po bosanskih hribih se je pričela. voar za
še presenečenje smo na bencinski postaji Po Zokijevih besedah naj bi se do
dobili skoraj samo slovenske izdelke (laško planinske koče povzpeli preko
pivo, Fructalove soko- dveh kraj-
28
gorivo, so bili nova dobrodošlica. Ceste se- vedno vračal v Sarajevo. Sledil je ogled prve
veda niso bile splužene, tako da sva z oni- bojne črte. Odpeljali smo se na trdnjavo
jem porivala kombi na vsakem manjšem Vratuk, od koder je najlepši razgled na ce-
klancu navzgor in deskala kot žive uteži po lotno mesto. Dino nam je sproti razlagal,
divjih klancih navzdol. kako se je mesto branilo in kje so bile kritič-
Iz Kaknja smo se odpeljali v Sarajevo. ne točke. Posledice vojne so strašne. Mine
Vodil nas je Dino. Na vhodu v mesto, iz sredi mesta, porušene hiše, bloki, dvojčici –
predmestja Vogošča (tu so v času SFRJ izde- UNISovi stolpnici, poškodovana Skenderi-
lovali zelo popularne golfe), nas je pozdra- ja, požgane šole in stolpnice z večjimi in
vilo nepregledno pokopališče, v daljavi na manjšimi luknjami v stenah. Sledil je obisk
hribu televizijski stolp in blokovska naselja Dinovih staršev in obvezna pogostitev s
s preluknjanimi stenami. Na poti do Dino- »kahvo« (izraz za turško kavo). Po kavi
vega stanovanja smo se peljali mimo Zetre, smo se odpeljali na Grbavico, kjer sta oni
poleg je pokopališče na pomožnem stadio- in ure kupila vsak svojo vrečo kajmaka,
nu. Po krajšem počitku in obvezni kavi pri midva s Klinjom pa kaseto za onija. Od
Dinu, je sledil ogled mesta Sarajeva. Dino Koketa in njegove Aide je bil čisto prevzet.
nam je vneto pripovedoval, kaj vse so doži- Ker se je že naglo približevalo poldne, smo
veli v mestu med vojno. Oči smo imeli na sklenili zaključiti naše pohajkovanje po Sa-
pecljih. Mestni klinični center, predsedstvo rajevu ter se odpraviti proti Kranju. Vožnja
BiH, pošta, Pravna fakulteta, centralna preko Republike srbske ponoči ni najbolj
knjižnica, vojašnice nekdanje JLA. Vsaka varna.
stavba s svojo legendarno vojno zgodbo in Ceste na poti domov so bile zelo slabo
istimi posledicami bojev v mestu. splužene, tako da je imel ure za volanom
Kombi smo parkirali pred slovensko včasih kar malo pretežko nogo. Pa vendar
ambasado ter se počasi odpravili proti Baš- smo še pred nočjo srečno prispeli na hrvaš-
čaršiji. Lačne kot volkove nas je Dino peljal ko mejo, kjer sta imela ure in hrvaški ca-
v čevabdžinico Željo. Enkratna, okusna, rinik najboljše namene, prvi da pripelje
obilna in za Gorenjce še poceni večerja v kajmak do Kranja, drugi da ga prevzame
obliki čevapčičev, pleskavic, lepinj in jogur- on. Malo pred deseto smo prispeli na slo-
ta. Ko smo dodobra poskrbeli za naše praz- vensko mejo. Mi in dve vreči kajmaka smo
ne želodčke, je sledil večerni ogled in spre- komaj čakali, da pridemo v Kranj. Malo
hod po Baščaršiji. Majhne uličice s trgovi- pred polnočjo se je naša štiridnevna avan-
nicami, džamijami in skoki v slaščičarne tura končala.
na baklave, »tuljumbe« in druge sladke ra- Hvala Sarajevu, tabornikom odreda
dosti orientalskega izvora. V mestu je bilo še MRAKUŠA in Dinu, ki so nas tako prijazno
vedno videti precej posledic vojne, toda veli- sprejeli in pogostili. Obljubljamo, da vam
ko večino so jih že popravili, nekatere pa vrnemo vse po vrsti ob vašem obisku v Kra-
bodo ostale kot pomnik prihajajočim gene- nju, v mesecu maju.
racijam. Sledil je večer ob bosanskih narod-
nih pesmih. Enkratno vzdušje. V ljudeh je Markl, RSŽ-ml
polno življenjske radosti, polno želja in
upanja na novo prihodnost. Malo pred spa-
njem je oni zavrtel še številko mestnega
radia M. Sledila je Aida (ena izmed najbolj
popularnih bosanskih nacionalnih pesmi)
v obliki glasbene želje ter pozdrav vsem sa-
rajevskim tabornikom.
V nedeljo smo se odpravili zajtrkovat v
buregdžinico na Baščaršiji. Dobrega bure-
2929
ka na kile. Po zajtrku nakupi v trgovinici s
spominki in ogled pločnika, od koder je Ga-
vrilo Princip zanetil prvo svetovno vojno.
Poizkusil sem tudi vodo iz vodnjaka poleg
Gazi Husrev-begove džamije. Legenda pra-
vi, da kdor pije vodo iz tega vodnjaka, se bo
