Revija Tabor 1999/4
Rojstni dan 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Kjer je motiv,
je tudi motivacija
Motivacija - kaj hočem?
Osnovno, po čemer se človek loči od
živali, je delo. Opravlja ga zavestno in
načrtno z določenimi cilji ali naloga-
V zadnjem času
moti se med taborniki na različnih
srečanjih in posvetih veliko govori o tem, kako naj člane pripravimo, da bodo izvajali
program, pokazali svojo ustvarjalnost in imeli voljo za delo - da bodo motivirani. V tej in
naslednji številki revije Tabor bomo predstavili temelje, na podlagi katerih so ljudje lahko
motivirani, ter nasvete, kako lahko učinkovito motiviramo in na kaj moramo pri tem paziti.
mi, ki jih mora opraviti. Njegova uspe-
šnost je ob odstranitvi zunanjih okoliš- ge določenih človekovih ravnanj, v Vedno bodo ostali številni nepoznani
čin odvisna od najmanj treh med seboj širšem smislu pa določa tudi tiste motivi, ki bi jih lahko spoznali samo, če
povezanih elementov: sposobnosti ali sile, ki silijo ali spodbujajo vsako ži- bi vsakega človeka dobro poznali. Zato
tistega, kar človek zmore, znanja ali ti- vo bitje h kakršnikoli dejavnosti. se je vredno omejiti na proučevanje in
stega, kar zna in motivacije ali tistega, razlago vsaj osnovnih in splošnih, za
kar človek hoče. Nobena človekova de- Motivacija za delo večino ljudi skupnih dejavnikov moti-
javnost ne nastane kar sama od sebe pa Vse organizacije, ki se sprašujejo, vacije za delo.
tudi vedenje nasploh ne. Pravimo, da so kako motivirati ljudi, da bi bolje in kva- Ta so pripeljala strokovnjake do na-
dejavnosti in človekovo vedenje motivi- litetneje delali, se sprašujejo po poseb- slednjega zelo pomembnega sklepa:
rani oziroma posledica delovanja števil- nostih v motivaciji. Njihovo vprašanje niti ene same človekove dejavnosti, pa
nih potreb, vzgibov in gibal. se nanaša na motivacijo za delo. tudi ne dela, nikoli ne spodbuja samo
Če bi obstajal recept, kako motivira- ZAKAJ LJUDJE DELAJO? Ko si ljudje en dejavnik, ampak so ti zelo zapleteni,
ti ljudi, bi lahko pričakovali, da bi uspe- postavljajo vprašanje, zakaj delajo, se poznani in nepoznani. Zato nikoli ni
šnost posameznikov in s tem uspešnost resnično sprašujejo po silnicah, ki člo- treba hlastati za odgovorom na vpraša-
organizacije lahko močno povečali. Po- veka motivirajo, da dela, da se trudi, po- nje, zakaj človek dela. Tudi tedaj, ko
večalo pa bi se tudi zadovoljstvo ljudi, ki rablja svoje sile in pri tem pogosto pre- mislimo, da smo, in včasih tudi smo,
bi bili zato pripravljeni naporneje dela- naša različne fizične in psihološke na- odkrili večino glavnih gibal človeko-
ti. Zato bi se ponovno povečala uspe- pore. Mnogim je videti postavljeno ve dejavnosti, še ne smemo sklepati,
šnost organizacije itd. Vendar univer- vprašanje povsem preprosto: človek da smo odkrili univerzalno resnico o
zalnega recepta ni. Če človek dela in dela, da bi sebi in tistim, ki so od njega motivaciji za delo.
uporablja vse svoje sposobnosti, ne do- odvisni, priskrbel sredstva za življenje, Vprašanja, zakaj človek dela, pa ne
sega vedno enakih rezultatov, tudi če oziroma da bi si pridobil denar. Drugi postavljamo samo iz radovednosti. Od-
večkrat opravlja povsem enako delo. menijo, da ljudje delajo zato, da bi se govori na to vprašanje imajo izredno in
Prav tako se človekovo vedenje spremi- uveljavili. Resnično se pri delu navadno večnamensko praktično naravo:
nja iz ene situacije v drugo. Takšne in uveljavijo tisti, ki se trudijo in uspevajo. • Kako povečati človekovo zavzetost
podobne ugotovitve nas silijo, da si po- Vendar je takšnih, ki se uveljavljajo in pri delu za delo?
stavljamo vprašanja, kot so: kaj je za zato dobivajo tudi posebna priznanja • Kako z delom in pri delu zadovoliti
tem raznovrstnim vedenjem, zakaj rav- okolice, mnogo manj kot tistih, ki se človekove potrebe?
na oseba zdaj tako, zdaj drugače? neprestano trudijo, vendar se nikoli po- • Kako delo napraviti humanejše?
Iskanja odgovorov nas vodi v enega sebno ne uveljavijo in ne dobivajo po- • Kako doseči, da zadovoljstvo
najvažnejših problemov psihologije – v sebnih priznanj. Še bi lahko nizali gi- ustvarjanja prekrije psihološke
36 problem motivacije. Psihologija moti-
vacije v ožjem smislu odkriva razlo-
bala ali motive človekovega dela, ven-
dar naštevanja nikoli ne bi končali.
posledice odtujevanja delu?
Vsakršni odgovori na postavljena
vacija
V naslednji številki:
u
low
Motivacija in zadovoljstvo
Mas
Dejavniki, s katerimi lahko motiviramo
a po
Težave pri motiviranju SAMOPOTRDITEV
mid
pir a
vprašanja so nemogoči, če prej ne ugo- UGLED
ijsk a
tovimo dejavnikov, ki ljudi motivirajo
i va c
za delo. Brez poznavanja tega ni sodob- PRIPADNOST
M ot
nega vodenja, niti ne moremo doseči
posebnih uspehov pri izobraževanju VARNOST
ljudi pri delu, varnostni ukrepi pri delu
so brez pomena, ne moremo razumeti
PREŽIVETJE
odnosov med ljudmi, človeškega obna-
šanja, želja itd.
Motivacijska teorija po Maslowu
Maslow je menil, da je človeška de-
javnost vedno usmerjena navzgor k bolj
privlačnim ciljem. Najprej naj bi človek
zadovoljil primarne biološke motive, to
je tiste, ki mu omogočajo preživeti.
Nato se pojavijo višje potrebe, ki ravno
tako sledijo določenemu zaporedju.
Najprej moramo zadovoljiti potrebe po
varnosti, nato potrebe po pripadnosti,
nato potrebo po ugledu, kot zadnjo pa
moramo zadovoljiti željo po skladnem
razvoju in uresničevanju vseh svojih
možnosti in zmožnosti. To željo ime-
nujemo željo po samopotrjevanju. ljitev teh potreb je za človekovo notranje samopotrjevanju in samoizpolnje-
BIOLOŠKE POTREBE; med temelj- ravnovesje in zadovoljstvo temeljnega vanju
ne biološke potrebe uvrščamo tiste, ki so pomena, motivi, ki izhajajo iz teh po- Če je človek že zelo na vrhu svoje
neposredno povezane s preživetjem. To treb, pa so v prikriti ali vidni obliki pri- "piramide", pa se njegova dejavnost
so potrebe: sotni v vsem našem življenju. Sem sodi- spet začne na dnu, ko je ogrožena nje-
• po hrani, pijači, kisiku, jo: gova ohranitev. S proučevanjem stop-
• po primerni toploti, gibanju in • potreba po varnosti nje zadovoljevanja motivov svojih čla-
počitku, • potreba po ljubezni, naklonjenosti nov želijo v organizacijah ugotoviti, kaj
• po izogibanju bolečini in telesni in sprejetosti bodo hoteli člani doseči v naslednjem
• potreba po uveljavljanju in obdobju. Zanje je to pomembno zato,
3737
celovotosti,
• po spolnosti. priznanju da jim bodo pri tem lahko pomagali.
PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE • potreba po ugledu in spoštovanju (se nadaljuje)
POTREBE; te potrebe so značilne za člo- • estetske potrebe Pugy
veka, saj izhajajo iz njegovega duševne- • potreba po smislu
ga bistva in družabne narave. Zadovo- • potrebe po uresničevanju,
