Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Kjer je voda pregloboka, da
bi jo z lahkoto prečkali,
in preplitva, da bi lahko plavali
Mok
okrr išča so med najbolj produktivnimi ekosistemi na zemlji. To so območja z
visoko biotsko raznovrstnostjo in imajo kot taka pomembno vlogo v človekovem življenju. Zaradi tega
je bila v iranskem mestu Ramsar 2. februarja 1971 sprejeta Konvencija o močvirjih mednarodnega
pomena. Njen namen je ohranitev in sprejemljiva raba ter trajnostni razvoj mokrišč. Konvencijo je
ratificiralo že več kot 100 držav (Slovenija leta 1991), na seznamu pa bodo poleg Sečoveljskih solin
(1992) tudi nekatera druga mokrišča: sistem kraške Ljubljanice, mokrišča ob Dravi, Muri, Savi in Soči.
Mokrišča so različni biotopi, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in
kopenskimi ekosistemi: rečna ustja, plitvine, obale, jezera, močvirja, barja, šotišča, poplav-
ne površine in tudi reke. Srce mokrišč je seveda voda in njeno gibanje. Vodne rastline skupaj
s fitoplanktonom tvorijo osnovo prehranjevalnih verig številnih vrst, mokrišča pa so živ-
ljenjski prostor številnih rib in vodnih ptic. Uravnavajo poplave, zagotavljajo vodo v sušnih
obdobjih, bogatijo zaloge talne vode, zadržujejo usedline in hranilne snovi, seveda pa daje-
jo tudi možnost za sprostitev in rekreacijo ljudi.
Človekova dejavnost je v preteklosti z regulacijo vodotokov, izsuševanjem in namaka-
njem zemljišč, odlaganjem odpadkov in pridobivanjem novih stavbnih in poljedelskih
zemljišč pospeševala izginjanje mokrišč. Danes si s projekti ohranitve, zavarovanja in celo
oživljanja mokrišč prizadevamo doseči ravno nasprotno. Ob svetovnem dnevu mokrišč (2.
februar) ne smemo pozabiti, da so nam prav mokrišča pred okoli 350 milijoni let ohranila
zadostne količine fosilnih goriv, brez katerih si ne moremo predstavljati današnjega življe-
nja.
Pugy
narava
40
40Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka,
stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, brakična ali slana, vključno z ob-
močji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.
stare,
Pomlad
lepe, taborniške... je pogumno
zakorakala v naše kraje in zunaj je vedno topleje.
Gostilne so že začele postavljati letne vrtove. Iz
izkušenj vem - ko v "oštariji" sedimo na vrtu,
zagotovo pogovor nanese na letno taborjenje. Že
veste, kam boste šli letos? Če še ne, vaši vodniki Primož
in načelniki verjetno prav vneto razpravljajo o
tem na vrtu kake gostilne.
No, šalo na stran, taborni prostor je re-
sna zadeva. Včasih je kar precej rodov tabo- Bratovščina Sinjega galeba
rilo v Bohinju in okolici, ki v zadnjem času
G
postaja vse bolj nedotakljiv. Triglavski na- Pesem v vodah izguDbljeno G
Mi vstajamo, jadramo,
rodni park pač. Dobrih lokacij za taborjenje plima prinaša na dGan. kakor galebi na pot.D
v Sloveniji ni na odmet. Večina jih je že za- Trka na sG7rca, da gCremo V dalji ostajajo
sedenih ali pa ljubosumno skrivanih za pri- a
poslušat jo noč in Ddan. pusti otoki zmotG.
hodnja leta.
Tako se zopet vrača možnost, ki je z osa-
Mostove postavljamo
C
mosvojitvijo Slovenije nekako izginila:
Morje se zgodaj preGbuja, G7
družno od brega na Cbreg.
C
morje! Že lani je kar nekaj rodov taborilo ob preden rodi se Gsvit, V pesmi, ki vsi jo Gsanejaamo,
e D
jadranski obali, verjamem da jih bo letos še ribice zlate ponuja, plove naš sinji galGeb.
D
več. Večina tistih, ki smo vse življenje tabo- pojdi jih srečnež lovit!
rili v Bohinju in zdaj iščemo primerno za-
kotno in nedostopno alpsko dolino, se seve-
da nad takim taborom zmrdujemo, češ "ko-
lonija".
Seveda je tudi taborjenje ob morju lah-
ko še kako zanimivo in polno izzivov. Če se
le ne sprevrže v celodnevno kopanje.
Tokratna pesmica je pisana na kožo ti-
stim, ki boste taborili ob morju. Ni sicer ta-
borniška, vendar primerna, da jo taborniki
"posvojimo". Zagotovo ste jo že slišali v is-
toimenski nadaljevanki, ki jo naša televizi-
ja od časa do ponavlja. Kitarska spremljava
je tokrat nekoliko zahtevnejša, prepisana je
iz pesmarice rodu Skalnih taborov iz Dom-
žal, za kar se avtorjem prav prisrčno zahva-
ljujem.
Pesmico seveda lahko pojete tudi tisti,
ki ne boste taborili ob sončni jadranski oba-
li. Recimo, ko boste zmrzovali v šotoru po
nevihti, ki je potopila pol tabora, drugo po-
lovico pa odnesla. Takoj vam bo topleje pri
41
srcu!
41
